English

O agenciji

 



  vremevodevarstvo okoljanaravapodnebne spremembepotresizrak
ARSO > o agenciji > novice
O agenciji

Arhiv novic za zadnjih 6 mesecev

19. avgust 2019

ARSO zavrgel vlogo DARS za okoljevarstveno soglasje

Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je prejela vlogo Direkcije za avtoceste Republike Slovenije d. d. (DARS) za podaljšanje veljavnosti okoljevarstvenega soglasja za gradnjo novega izven nivojskega priključka Dragomer na avtocestnem odseku Ljubljana – Vrhnika in zahodne obvoznice Brezovica.

Med postopkom je DARS zaradi spremembe posega spremenil tudi vlogo, in sicer v vlogo za izdajo novega okoljevarstvenega soglasja.

Ker je bila vloga za izdajo okoljevarstvenega soglasja nepopolna, je ARSO pozval DARS k dopolnitvi. DARS je zaprosil za podaljšanje roka za dopolnitev vloge, čemur je ARSO ugodil.

Po drugem zaprosilu za podaljšanje roka je ARSO ugotovil, da podani razlogi za podaljšanje niso upravičeni, zato roka ni podaljšal. Zavrgel pa je tudi vlogo za izdajo okoljevarstvenega soglasja.

19. avgust 2019

Preklic odsvetovanja kopanja v otroškem bazenu kopališča Žusterna

Na kopališču Žusterna je tudi v otroškem bazenu preklicano odsvetovanje kopanja.

Pripete datoteke

13. avgust 2019

Delni preklic odsvetovanja kopanja na kopališču Žusterna

Kakovost kopalnih voda v Žusterni je zaradi izvedenih ukrepov Komunale Marjetica izboljšana, zato na označenem delu kopališča odsvetovanje kopanja več ne velja.

Na delu kopališča, ki vključuje otroški bazen, pa iz previdnosti odsvetovanje kopanja do nadaljnjega še velja zaradi neposredne bližine meteornega iztoka.

Pripete datoteke

12. avgust 2019

ARSO zavrnil vlogo podjetja Krasoprema d. o. o.

ARSO je po pregledu vloge podjetja Krasoprema d. o. o. v likvidaciji za sanacijo in zasip kraške vrtače ter ureditev igrišč za odbojko in košarko ob proizvodni hali Krasoprema d. o. o. v Dutovljah ugotovil, da nameravani poseg ni sprejemljiv za okolje in da okoljevarstvenega soglasja ne more izdati, ker so tla kraške vrtače, ki je predvidena za zasutje, že sedaj prekomerno onesnažena. Investitor ni izkazal, da zaradi nameravanega posega ne bo dodatnega poslabšanja stanja tal in onesnaževanja podtalnice ter vodnih virov.

Investitor namerava izvesti zemeljska dela z zasipavanjem obstoječe kraške vrtače na površini 11.485 m2 za potrebe izgradnje dveh igrišč na izravnanih tleh. Maksimalna višina zasipavanja bo znašala 24,50 m. V globel namerava vnesti do 86.500 m3 zemeljskega izkopa, umetno pripravljene zemljine oziroma polnila pri gradnji objektov (ustrezno predelanih gradbenih odpadkov).

Investitor je sicer izjavil, da bo gradbene odpadke pred pričetkom vnosa odstranil, dejansko pa mora to storiti preden se izda dovoljenje in predložiti dokazila, da je dejansko odstranil nelegalno odložene odpadke in izdelal kemijsko analizo, ki dokazuje, da tla vrtače niso čezmerno onesnažena.

8. avgust 2019

Ponovno odsvetovanje kopanja v kopališču Žusterna

Glede na zadnje rezultate vzorčenja z dne 7.8.2019 je po mnenju NIJZ kopanje v kopališču Žusterna ponovno odsvetovano.

Pripete datoteke

8. avgust 2019

Kako do boljšega upravljanja suše

Dostop so satelitskega prikazovalnika suše in video o projektu DriDanube

Eden glavnih ciljev projekta DriDanube je okrepiti ozaveščenost o suši kot pojavu, ki presega nacionalno raven, in o možnostih, da sušo zaznamo ter odreagiramo že v zgodnjih fazah, preden pride do ekstremnih razmer.

V samo dveh letih in pol so partnerji DriDanube projekta z ARSO, kot vodilnim partnerjem, dosegli pomembne rezultate:

- razvito je bilo novo orodje za spremljanja suše – Sušni uporabniški servis (povezava) - ki pokriva celotno Podonavsko regijo,
- vzpostavljena je bila nova mreža 800 aktivnih poročevalcev o suši,
- vzpostavlja se strategija za odziv na suše in optimalen model za upravljanje suše.

sus

7. avgust 2019

Preklic ukrepa odsvetovanja kopanja od Žusterne do vključno mandrača Moleta

Na podlagi rezultatov analiz vzorcev vode na kopališču Žusterna, iztoku meteornega kanala in kopalnega območja med izlivom kanala in mandračem Moletom ni več razlogov za odsvetovanje kopanja v morski vodi na omenjenem območju.

Nadzor vode na področju Žusterne se bo v naslednjih dnevih še naprej nadaljeval in v primeru povišanih vrednosti indikatorjev onesnaženja bomo ustrezno ukrepali z namenom, da se zaščiti zdravje kopalcev. Hkrati pa opozarjamo, da voda v samem iztoku meteornega kanala ni primerna za kopanje, kar bo ustrezno označeno.

Pripete datoteke

7. avgust 2019

Operativna skupina za izvedbo ukrepov za zavarovanje vodnega zajetja RVK nadaljuje z delom

Danes se je sestala Operativna skupina za izvedbo ukrepov za zavarovanje vodnega zajetja RVK.

Člani skupine so pregledali izvajanje četrte dopolnilne odločbe, v kateri je ARSO Slovenskem železnicam določil lokacijo, pogostost in način spremljanja morebitnega onesnaženja voda s kerozinom in pripravo načrta sanacije, če bi zaznali onesnaženje.

Povzročitelj nesreče izvaja naloge, določene v odločbi.

Pooblaščeni in akreditirani izvajalci meritev redno poročajo o analizah odvzetih vzorcev na vrtinah. Te rezultate spremljata poleg Nacionalnega laboratorija za zdravje okolje in hrano in Slovenskih železnic tudi Geološki zavod Slovenije in ARSO.

ARSO bo javnost še naprej seznanjal z aktualnimi informacijami o stanju preko svoje spletne strani. Če bodo vzorci pokazali prisotnost onesnaževal, bo povzročitelj izvedel predvidene ukrepe za omejitev širjenja in obvladovanja oblaka kerozina, javnost pa bo o tem obveščena. Izvedeni bodo tudi vsi potrebni ukrepi za varovanje vira pitne vode za obalo.

Če onesnaževala ne bodo zaznana, ostajajo merodajni podatki, ki so objavljeni nazadnje.

6. avgust 2019

Odsvetovano kopanje od Žusterne do vključno kopališča Mandrač Molet

6. 8. 2019

Zaradi večkratnega povečanja števila bakterij Ecoli za iztoku v Žusterni še vedno odsvetujemo kopanje v kopališču Žusterna ter na odseku od kopališča Žusterna do vključno Mandrača Molet.

Pripete datoteke

5. avgust 2019

Odsvetovano kopanje od Žusterne do vključno kopališča Mandrač Molet

Glede na rezultate kakovosti kopalne vode v območju Žusterne v Kopru do nadaljnjega odsvetujemo kopanje, in sicer v kopališču Žusterna ter na odseku od kopališča Žusterna do vključno Mandrača Molet.

Pripete datoteke

4. avgust 2019

Odsvetovano kopanje od Žusterne do vključno kopališča Mandrač Molet

Glede na dobljene rezultate kakovosti kopalne vode v območju Žusterne v Kopru še vedno odsvetujemo kopanje, in sicer v kopališču Žusterna ter na odseku od kopališča Žusterna do vključno kopališča Mandrača Molet.

Pripete datoteke

3. avgust 2019

Kopanje na kopališčih Žusterna in Mandrač Molet še naprej odsvetovano

Objavljamo delne rezultate o kakovosti kopalnih voda v Žusterni in kopališču Mandrač Molet. Delne zato, ker se bakterija Escherichia coli razvija hitreje kot Intestinalni enterokoki in podatkov za to bakterijo še nimamo. Dobili jih bomo predvidoma 4. avgusta.

Za 5x so presežene vrednosti bakterije E. coli za kopalne vode na izlivu kanala v morje, na samih kopališčih pa ne. Vendar zaradi previdnosti, pa tudi zaradi vonja po fekalijah, ki je bil prisoten ob današnjem vzorčenju, še naprej odsvetujemo kopanje na kopališčih v Žusterni in Mandrač Molet.

Pripete datoteke

2. avgust 2019

Odsvetovano kopanje v Žusterni v Kopru

Zaradi zaznanega fekalnega onesnaženja med kopališčem Žusterna in med kopalnim območjem Žusterna - Autokamp Jadranka v Kopru Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) in Nacionalni institut za javno zdravje do nadaljnjega odsvetujeta kopanje v morju na kopališču v Žusterni in na Mandraču Molet. 

ARSO je pozval Komunalo Koper, da preveri stanje kanalizacijskega sistema v zaledju kopalne vode in odpravi vir onesnaženja.

V prihodnje bomo dnevno spremljal stanje kopalnih voda na obeh lokacijah in objavljali rezultate analiz.

zusterna

1. avgust 2019

Podatki in ukrepi po nesreči vlaka pri Hrastovljah

1. 8. 2019

V zadnjih 24 urah na območju nesreče ni bilo padavin.

Napoved:

V četrtek je manjša verjetnost pojava neviht, lahko pade do 5 l/m2 padavin.

V petek popoldne in zvečer bodo pogoste plohe in nevihte. Ocena količine
padavin je od 10 do 40 l/m2.

V soboto je verjetnost za padavine na tem območju majhna.

Na vrtinah v zaledju črpališč Rižanskega vodovoda še vedno poteka monitoring vsebnosti mineralnih olj, da se zazna morebitno onesnaženje s kerozinom, preden bi le-ta dosegel črpališča. Zaenkrat kerozina v vrtinah nismo zaznali.

Na vrtini P-19 pa se je po padavinah pojavilo mineralno olje, za katerega so nadaljnje preiskave pokazale, da ni kerozin. Ker se je olje pojavilo le na eni vrtini, sklepamo, da gre za lokalno onesnaženje manjšega obsega. Koncentracije mineralnih olj v tej vrtini upadajo.

31. julij 2019

Nadaljevanje preprečevanja širitve onesnaženja in varnost prebivalcev s poudarkom na varovanju vira pitne vode za Obalo

Nova dopolnilna odločba ARSO za Slovenske železnice

Koordinacijska skupina, ki je takoj po nesreči vlaka pri Hrastovljah usklajevala preprečevalne ukrepe za širitev onesnaženja, je imela štiri glavne naloge:

1. Vzpostavitev ustreznega monitoringa, na podlagi katerega je mogoče pravočasno preprečiti onesnaženje pitne vode.
2. Izvedbo čim bolj učinkovitih preprečevalnih ukrepov na kraju nesreče, da bi zmanjšanji vpliva na okolje in pitno vodo.
3. Preučitev možnih načinov za odstranitev kerozina, ki je iztekel v okolje in ga ni bilo mogoče odstraniti z ukrepi na kraju izrednega dogodka.
4. Iskanje nadomestnih virov pitne vode, ki bi lahko v primeru onesnaženja vodnega vira Rižanskega vodovoda zagotovili nemoteno oskrbo vseh obalnih občin s pitno vodo.

Skupno so sestavljali predstavniki Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), Slovenske železnice, Direkcija Republike Slovenije za vode, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Geološki zavod Slovenije, Inštitut za raziskovanje krasa, Rižanski vodovod Koper, Petrol d. o. o., Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor ter Uprava za zaščito in reševanje.

Skupina je skrbela, da so ukrepi po nesreči vlaka dejansko zagotavljali preprečevanje širitve onesnaženja in varnost prebivalcev s poudarkom na varovanju vira pitne vode za Obalo.

Da bi zagotovili to varnost še naprej, je ARSO Slovenskim železnicam izdal dopolnilno odločbo, v kateri določa lokacijo, pogostost in način spremljanja morebitnega onesnaženja voda s kerozinom in pripravo načrtov sanacije, če bi zaznali onesnaženje.

Pripete datoteke

30. julij 2019

Podatki in ukrepi po nesreči vlaka pri Hrastovljah

30. 7. 2019

Podatki današnjih analiz kažejo, da je voda v vrtini P-19 onesnažena z mineralnimi olji. Da bi lahko določili natančno sestavo olj, smo odvzete vzorce posredovali na dodatno analizo.

Na vseh drugih merilnih mestih je vsebnost mineralnih olj pod mej določljivosti.

Rižanski vodovod Koper redno spremlja vrednost mineralnih olj pred črpališčem. V primeru preseženih vrednosti ima vodovod dovolj časa, da zapre dotok onesnažene vode v vodovodno omrežje in prepreči onesnaženje vodovodnega sistema.

Pripete datoteke

29. julij 2019

Podatki in ukrepi po nesreči vlaka pri Hrastovljah

29. 7. 2019

V zadnjih 24 urah je v Dolu pri Hrastovljah padlo 24.7, v Kubedu 26, na Slavniku pa 29 l/m2 padavin.

Danes lahko predvsem dopoldne še pade majhna količina padavin (0-3 l/m2). Jutri in v sredo popoldne obstaja manjša možnost lokalnih neviht. V četrtek se možnost krajevnih padavin nekoliko poveča, količina pa predvidoma ne bo velika.

Pretok Rižane je v noči na ponedeljek, 29. 7., ponoči dosegel 2,2 m3/s, trenutno pa znaša 1,5 m3/s in se počasi zmanjšuje. Danes in v prihodnjih dneh bo njen pretok predvidoma počasi upadal, ob pojavu neviht pa je možno tudi ponovno prehodno naraščanje do okoli 3 m3/s.

Na vseh lokacija spremljanja kakovosti voda je vsebnost mineralnih olj pod mej določljivosti. Tudi v vrtini P-19, kjer so bila 15. 7. zaznana mineralna olja, je vsebnost olj padla pod mejo določljivosti, torej mineralna olja niso bila prisotna.

Pripete datoteke

26. julij 2019

Podatki in ukrepi po nesreči vlaka pri Hrastovljah

Rezultati analize vzorcev (26. 7. 2019)

V vrtini P-19 so bile danes (26. 7.) v primerjavi s prejšnjimi dnevi, zaznane nižje vrednosti koncentracije mineralnih olj.

Ugotovljeno je bilo onesnaženje v koncentraciji 0,012 mg/l (prvi zajem) in 0,014 mg/l (drugi zajem).

Rezultati na drugih vrtinah ne kažejo onesnaženja.

Pripete datoteke

25. julij 2019

Podatki in ukrepi po nesreči vlaka pri Hrastovljah

Rezultati analize vzorcev (24. 7. 2019)

Vrednosti koncentracij mineralnih olj, ki so bila zaznana v vrtini P-19, so 24. 7. v prvem zajemu in drugem zajemu znašala 0,3 mg/l. Na tej vrtini se trenutno vzorčenja izvajajo vsak drugi dan.


Vzorci odvzeti na ostalih merilnih mestih ne kažejo onesnaženja

Pripete datoteke

24. julij 2019

Podatki in ukrepi po nesreči vlaka pri Hrastovljah

Izjava za javnost operativne skupine za izvedbo ukrepov zavarovanja vodnega zajetja rižanskega vodovoda Koper


Operativna skupina za izvedbo ukrepov za zavarovanje vodnega zajetja RVK se je na današnjem sestanku seznanila z izvedenimi ukrepi v povezavi z izdelavo nove vrtine V-3. Vrtina V-3 je bila izvrtana do globine 150 m, kar naj bi bilo pod nivojem izvira Rižane, vendar v njej ni podzemne vode. Po napovedih hidrogeologov bo vrtina primerna za izvajanje meritev ali črpanja onesnažene podzemne vode v primeru večjih količin padavin.

Vsebnosti mineralnih olj v vzorcih na vrtini P-19 se bistveno ne spreminjajo več, na ostalih merilnih mestih pa odvzeti vzorci ne kažejo onesnaženja.

Operativna skupina se je seznanila tudi z izvajanjem monitoringa na zalednih objektih izvira Rižane. Sprejeta je odločitev, da RVK poda informacije o teh objektih, ker so pomembni z vidika medsebojne povezanosti in hidravličnega napovedovanja gibanja mineralnih olj.

Ker je vrtina P-37, ki jo RVK uporablja za meritve nivoja podzemne vode, neposredno povezana z enim od črpališč RVK, se bo preverilo ali se lahko ta vrtina uporablja tudi za izvajanje monitoringa.

Oblak kerozina se ni premaknil, stanje pa se spremlja še naprej.

23. julij 2019

Podatki in ukrepi po nesreči vlaka pri Hrastovljah

Rezultati analize vzorcev (22. 7. 2019)

Vrednosti koncentracij mineralnih olj, ki so bila zaznana v vrtini P-19, 22. 7. znašajo v prvem zajemu 0,2 mg/l, v drugem zajemu pa so se vrednosti znižale na 0,7 mg/l.


Vzorci odvzeti na ostalih merilnih mestih ne kažejo onesnaženja

Pripete datoteke

22. julij 2019

Podatki in ukrepi po nesreči vlaka pri Hrastovljah

Rezultati analize vzorcev (20. in 21. 7. 2019)

Vrednosti koncentracij mineralnih olj, ki so bila zaznana v vrtini P-19, so v soboto, 20. 7. znašale v prvem zajemu 0,5 mg/l, v drugem zajemu pa so bile nekoliko višje in sicer 3,0 mg/l.

V nedeljo, 21. 7. je bila ugotovljena vrednost v prvem zajemu 0,5 mg/l, v drugem pa 0,8 mg/l.

Vzorci odvzeti na ostalih merilnih mestih ne kažejo onesnaženja.

Pripete datoteke

19. julij 2019

Podatki in ukrepi po nesreči vlaka pri Hrastovljah

Rezultati analize vzorcev (19. 7. 2019)

V vrtini P-19 so bile danes (19. 7.) v primerjavi s prejšnjimi dnevi, zaznane nižje vrednosti koncentracije mineralnih olj.

Ugotovljeno je bilo onesnaženje v koncentraciji 0,5 mg/l (prvi zajem) in 1,9 mg/l (drugi zajem).

Rezultati na drugih vrtinah ne kažejo onesnaženja.

Pripete datoteke

18. julij 2019

Podatki in ukrepi po nesreči vlaka pri Hrastovljah

Rezultati analize vzorcev (18. 7. 2019)

Analize vzorčenja, ki so bile opravljene danes, 18. 7. 2019, so potrdile onesnaženje z mineralnimi olji na opazovalni vrtini P-19. Ugotovljeno je bilo onesnaženje v koncentraciji 2,6 mg/l (prvi zajem) in 2,5 mg/l (drugi zajem).

Rezultati na drugih vrtinah ne kažejo onesnaženja.

Pripete datoteke

18. julij 2019

Podatki in ukrepi po nesreči vlaka pri Hrastovljah

18. 7. 2019

Izjava za javnost operativne skupine za izvedbo ukrepov zavarovanja vodnega zajetja Rižanskega vodovoda Koper



Vzorčenje podzemne vode za ugotavljanje vsebnosti mineralnih olj trenutno poteka na šestih lokacijah z namenom, da bi pravočasno zaznali širjenje onesnaženja proti viru pitne vode in pravočasno sprejeli ustrezne ukrepe.

15. 7. 2019 ob izvajanju rednega organoleptičnega monitoringa na mineralna olja v vrtini P 19, ki se nahaja pod železniškim nasipom v strugi potoka Peculič (pritok Hrastoveljskega potoka) na robu vasi Dol pri Hrastovljah, 3 km od izvira reke Rižane, je bil zaznan vonj po mineralnem olju zato, so bili po vnaprej dogovorjenem scenariju vzeti vzorci za dodatne analize, s ciljem zaščite pitne vode. V vzorcih je bila ugotovljena vsebnost 9,9 miligramov/l in 16,1 mineralnih olj. 16. 7. so bile ugotovljene vrednosti 2,9 in 4,3, dne 17. 7. pa 4,5 in 2,8 miligram na liter.

Istega dne smo naročili primerjalno analizo, da ugotovimo ali gre za isto mineralno olje (ali gre za kerozin) ki se je prevažalo v cisterni, ki je bila udeležena v železniški nesreči. Na podlagi pridobljenih rezultatov, domnevamo, da gre v vrtini P-19 za drug vir onesnaženja z mineralnimi olji. Izbrana analizna metoda omogoča zaznavo obeh vrst onesnaženja in pravočasno ukrepanje za zaščito vodooskrbe.

Ker gre za mineralno olje, ki je zdravju škodljivo in ne sme doseči vodnega vira, se s pristojnimi službami dogovarjamo za izvedbo ukrepov, potrebnih za zmanjšanje in odstranitev vira onesnaženja. Ker pa v tem trenutku povzročitelj ni znan, bomo dogodek naznanili pristojnim organom.

Poudarjamo, da voda pred vodooskrbnim sistemom ni onesnažena z mineralnimi olji. V veljavi ostajajo vsi ukrepi, ki so bili sprejeti ob izrednem dogodku.

18. julij 2019

Podatki in ukrepi po nesreči vlaka pri Hrastovljah

Rezultati analize vzorcev (18. 7. 2019)

Analize vzorčenja, ki so bile opravljene danes, tj. 18. 7. 2019, so potrdile onesnaženje z mineralnimi olji na opazovalni vrtini P-19. Ugotovljeno je bilo onesnaženje v koncentraciji 2,6 mg/l (prvi zajem) in 2,5 mg/l (drugi zajem).

Rezultati na drugih vrtinah ne kažejo onesnaženja.

Podrobni rezultati so razvidni v priloženi preglednici.


Pripete datoteke

17. julij 2019

Podatki in ukrepi po nesreči vlaka pri Hrastovljah

17. 7. 2019

Agencija RS za okolje (ARSO) dnevno izvaja monitoring podzemne vode na vodnjakih in vrtinah dolvodno od kraja izlitja do izvira Rižane. Analize vzorčenja z dne 15. 7. 2019 so potrdile onesnaženje na dveh opazovalnih vrtinah. Rezultati so pokazali prisotnost mineralnih olj v vodonosniku. Povezava z razlitjem kerozina še ni potrjena, zato so podatki analiz zgolj informativne narave. Prav tako onesnaženje ni doseglo vodnih virov pitne vode.

Na osnovi ugotovljenega ARSO nadaljuje s spremljanjem stanja podzemne vode na obstoječih vrtinah in vodnih virih pitne vode. Rezultati vzorčenja z dne 16. 7. 2019 so potrdili onesnaženje z mineralnimi olji v opazovalni vrtini P-19. Izmerjena je bila vrednost 3,6 mg/l. Na ostalih vzorčnih mestih onesnaženje z mineralnimi olji ni bilo ugotovljeno.

ARSO bo nadaljeval s spremljanjem stanja voda na obravnavanem območju.

16. julij 2019

Podatki in ukrepi po nesreči vlaka pri Hrastovljah

16. 7. 2019

ARSO dnevno izvaja monitoring na vseh vodnjakih in vrtinah dolvodno od kraja izlitja do izvira Rižane. Včeraj, dne 15. 7. 2019, se je na dveh opazovalnih vrtinah zaznal vonj po mineralnih oljih, analiza je potrdila onesnaženje. Na podlagi analiz, ki jih izvaja NLZOH Koper, je bilo na opazovalni vrtini P-19 ugotovljeno onesnaženje v koncentraciji 13mg/l, na opazovalni vrtini R-14 pa 37 µg/l. Onesnaženje ni doseglo vodnega vira pitne vode. O tem je bil obveščen RVK Koper in vsi člani operativne skupine.

Na podlagi teh ugotovitev ARSO izvaja dodatni monitoring še na štirih opazovalnih vrtinah z namenom ugotovitve hitrosti širjenja kerozina in določitve njegove dejanske lokacije. Prav tako je RVK takoj pristopil k pogostejšem vzorčenju in analizi vode na izviru Rižane in na črpališču Podračje na vodnjaku R-13. Rezultati doslej preiskanih vzorcev na prisotnost mineralnih olj ne kažejo onesnaženja.

Danes zjutraj se je operativna skupina sestala neposredno na terenu z namenom, da se je seznanila s položajem in lastnostmi posameznih vrtin in si jih ogledala na terenu. Na sestanku so bile obravnavane potencialne lokacije in način izvajanja črpanja onesnaženja iz vrtin. Glede na geološke značilnosti terena sta se kot potencialno primerni izkazali dve lokaciji, za kateri ima operativna skupina že določene logistične in tehnološke postopke ter zadolžitve za pričetek črpanja. Odločitev o pričetku črpanja na posamezni opazovalni vrtini bo sprejeta na podlagi rezultatov monitoringa.

Za primer morebitnega onesnaženja površinskih vodotokov je izvajalec službe čiščenja celinskih voda že postavil pregrade (baraže) in pivnike za zadrževanje morebitnega onesnaženja. Interventna ekipa je v pripravljenosti za posredovanje.

Ves čas je oskrba s pitno vodo na celotnem območju obalnih občin varna in pod nadzorom. Rižanski vodovod Koper odjemalce kljub vsemu poziva k racionalni rabi vode.

12. julij 2019

Podatki in ukrepi po nesreči vlaka pri Hrastovljah

12. 7. 2019

Na območju nesreče vlaka pri Hrastovljah je v noči na 12. julij padlo 0,3 litre dežja na kvadratni meter.

Na nobeni lokaciji monitoringa vode (vodnjaki, podtalnica, izvir Rižane) do danes ni bilo zaznano onesnaženje.

Danes so na lokaciji, na kateri je - po dozdajšnjem poznavanju nepredvidljivega kraškega podzemlja - najverjetneje pričakovati vpliv onesnaženja, pričeli z vrtanjem vrtine, ki bi poleg zaznave morebitnega onesnaženja omogočala izčrpavanje onesnažene snovi.

10. julij 2019

Podatki in ukrepi po nesreči vlaka pri Hrastovljah

10. 7. 2019

Na območju nesreče vlaka pri Hrastovljah je v noči na 10. julij padlo 3,2 litre dežja na kvadratni meter. Do danes ni bilo zaznano onesnaženje na nobeni lokaciji monitoringa vode (vodnjaki, podtalnica, izvir Rižane).

Geološki zavod, Slovenske železnice, Rižanski vodovod in ARSO so zakoličili lokacijo za novo vrtino. V pripravi je izdelava rudarskega načrta za vrtino. Ob dozdajšnjem poznavanju nepredvidljivega kraškega podzemlja je najverjetneje na tej lokaciji pričakovati vpliv onesnaženja. Poleg zaznave morebitnega onesnaženja bo vrtina omogočala izčrpavanje onesnažene snovi.

9. julij 2019

Podatki in ukrepi po nesreči vlaka pri Hrastovljah

9. 7. 2019

Na območju nesreče vlaka pri Hrastovljah je v noči na 9. julij padlo 2 - 3 litre dežja na kvadratni meter. Tudi danes ni bilo zaznano onesnaženje na nobeni lokaciji monitoringa vode (vodnjaki, podtalnica, izvir Rižane).

Inšpektorat za okolje in prostor je opravil ponoven pregled zaščite dna predora pred pronicanjem vode v podtalje in potrdil pravilno izvedbo.

Geološki zavod, Slovenske železnice, Rižanski vodovod in ARSO bodo na terenu izbrali optimalno mikrolokacijo za vrtino, kjer je ob poznavanju kraškega podzemlja najverjetneje pričakovati vpliv onesnaženja. Poleg zaznave morebitnega onesnaženja bo omogočala izčrpavanje onesnažene snovi.

Rižanski vodovod intenzivno nadaljuje s pripravo bazena, v katerega bo lahko lovil morebitno onesnaženo vodo in jo dodatno prečistil.

Pripete datoteke

8. julij 2019

Podatki in ukrepi po nesreči vlaka pri Hrastovljah

8. julij 2019

Čez vikend (6. in 7. julija) je na območju nesreče vlaka pri Hrastovljah padlo 22 litrov dežja na kvadratni meter. Zaznan je bil nekoliko povišan vodostaj Rižane in vode v vodnjakih, ni pa bilo zaznano onesnaženje na nobeni lokaciji monitoringa vode (vodnjaki, podtalnica, izvir Rižane). Rižanski vodovod je pripravljen, da ob zaznanju onesnaženja takoj zapre dotok vode v vodovodni sistem in prebivalcem dobavlja vodo iz drugih virov (Istrski vodovod).

Na kraju nesreče ob dežju ni bilo zaznanega dodatnega pronicanja vode v tla. Ob pregledu jame Podračje ni bilo najdenih sledov kerozina.

Georadarske meritve na kraju nesreče kažejo območja, kjer se nahaja tekočina (voda ali kerozin) v razpršenem stanju, lahko pa odboj odraža tudi bolj homogen del apnenca. Vsa ta območja se nahajajo nad večjimi sistemi razpok, zato je najverjetnejša razlaga, da gre za dele prepojene s tekočino (voda ali kerozin ali oboje), ki se nadaljujejo tudi v globlje ležeče sisteme razpok, česar pa z meritvami ni mogoče zaznati.

Po zbranih podatkih o količini izlitega kerozina, o vsebnosti mineralnih olj v odvzetih vzorcih onesnaženega materiala iz predora ter ob upoštevajo izgub ob rokovanju s kerozinom, je trenutna ocena, da se je v podtalje izlilo 9 tisoč litrov kerozina.

Geološki zavod je izvedel pregled vseh obstoječih vrtin na območju med nesrečo in Rižanskim vodovodom ter pripravil načrt za dodatno spremljanje gladine podzemne vode in morebitnega onesnaženja.

Odstranitev ujetega kerozina v podzemlju na kemičen ali biološki način ni priporočljiva. Do sedaj takega ukrepa še nihče ni izvedel na kraškem svetu. Tak ukrep bi lahko še dodatno ogrozili vire pitne vode.
Geološki zavod bo pripravil načrt za novo vrtnino na lokaciji, kjer je ob poznavanju kraškega podzemlja najverjetneje pričakovati vpliv onesnaženja. Poleg zaznave morebitnega onesnaženja bo omogočala izčrpavanje onesnažene snovi.

Rižanski vodovod namerava ob črpališču zgraditi bazen, v katerem bo lahko lovil morebitno onesnaženo vodo in jo dodatno prečistil. V tem primeru gre za obsežnejši in dolgoročen ukrep.

Pripete datoteke

6. julij 2019

Novi podatki o onesnaženju ter informacije in ukrepi po nesreči vlaka pri Hrastovljah

Zaradi možnega onesnaženja vodnih virov Rižane je za zagotovitev varne oskrbe s pitno vodo, v obsegu sprejemne zmogljivosti Rižanskega vodovoda, vodo ponudil Istrski vodovod v Buzetu.

Direkcija za vode in VGP Drava imata na dveh lokacijah pripravljene lovilnike mineralnih olj, v primeru da bi se iztekli kerozin pojavil na izviru Rižane.

Znane so količine in onesnaženost materiala, odstranjenega s kraja nesreče. Na podlagi podatkov bo mogoče natančno oceniti količino izteklega kerozina.

Pripete datoteke

4. julij 2019

Izvajanje ukrepov po nesreči vlaka pri Hrastovljah

Koordinacijska skupina, ki jo sestavljajo Agencija Republike Slovenije za okolje, Direkcija Republike Slovenije za vode, Slovenske železnice, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Geološki zavod Slovenije, Inštitut za raziskovanje krasa, Rižanski vodovod Koper, Petrol d.o.o., Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor ter Uprava za zaščito in reševanje po nesreči vlaka pri Hrastovljah spremlja stanje okolja ter koordinira izvedbo varnostnih in preventivnih ukrepov glede onesnaženja, izvaja naslednje naloge:

• ARSO izvaja monitoring na vrtinah in vodnjakih. Analize so bile do sedaj negativne.
• Slovenske železnice (SŽ) v sodelovanju z Geološkim zavodom (GeoZS) izvedejo georadarske meritve in določi lokacijo vrtine v primeru možnosti sanacije oblaka kerozina v ožjem območju pod mestom razlitja ter vse potrebno za izvedbo vrtanja.
• GeoZS, Inštitut Jožef Stefan, Rižanski vodovod (RVK) preučujejo možnost uporabe biološke in kemijske razgradnje kerozina.
• Monitoring je potrebno izvajati na vseh treh vrtinah RVK. Direkcija za vode (DRSV) z RVK in po potrebi z GeoZS pregledajo vrtine in ugotovijo, ali so v njih razpoke in pripravijo operativni načrt v primeru potrebe po odstranjevanju kerozina.
• Organolepični monitoring se izvaja na vseh vrtinah, odvzemnih mestih na vodnjakih in na prvi baraži, površinskem izviru in na globinskem črpališču. Ob upoštevanju, da se iz površinskega vira trenutno ne črpa, je potrebno pri pozitivnem organoleptičnem testu na globinskem črpališču takoj zapreti zajem ter izvesti takojšen izredni odvzem vzorcev za kemijsko analizo. O rezultatih rednih in izrednih analiz ter ugotovitvah se sproti obvešča RVK, da ta zaustavi zajem.
• DRSV in Uprava za zaščito in reševanje (UZRS) in RVK preverijo možnost zagotavljanja dodatnih vodnih virov v primeru zaustavitve zajetja v vodarni Rižana.
• RVK preučuje možnost vgradnje in uporabe filtrov z aktivnim ogljem.
• NIJZ objavi na spletni strani, da lastniki vodnjakov v primeru opaženega kerozina o tem obvestijo 112.
• ARSO preuči podatke iz tehničnega lista uporabljenih snovi pri gašenju in po potrebi predlaga dodatne ukrepe.
• ARSO preuči varnostni list za kerozin.
• ARSO pošilja redno meteorološko napoved za območje izrednega dogodka in posebej ob predvidenih nevihtah RVK, GeoZS, DRSV, VGP Drava.

2. julij 2019

Navodilo za preprečevanje onesnaženja v primeru pronicanja vode v predor na kraju železniške nesreče pri Hrastovljah

V prvi dopolnilni odločbi je ARSO SŽ odredil, da mora, v kolikor bi prišlo do pronicanja vode iz stropa ali stene predora na kraju železniške nesreče pri Hrastovljah, na razdalji 50 m na vsako stran od onesnaženega odseka zagotoviti, da se voda zajame in odvede iz predora.

ARSO je na podlagi »Poročila o spremljavi odstranjevanja onesnažene zemljine 28. 6. 2019« Geološkega zavoda Slovenije odredil podrobnejša navodila za izvedbo preprečevalnega ukrepa v primeru pronicanja vode v predor.

V času padavin, še zlasti večjih nalivov, je treba predor pregledati in oceniti, ali prihaja do pronicanja vode iz stropa ali stene na razdalji 50 m na vsako stran od onesnaženega odseka. V primeru pronicanja vode, se mora voda zajeti in odvesti iz predora.

Zagotoviti je potrebno preglede predora v njegovi celotni dolžini. S pregledi je treba natančno pregledati, ali se iz sten in stropa predora kjerkoli pojavlja vtok vode. Te preglede je treba izvesti ob prvem naslednjem dežju s količino padavin (> 7 mm/dan) in potem v času vsakega naslednjega naliva, ki je večji od predhodnih. Preglede se mora izvajati do zaključka vseh sanacijskih del.

V primeru, da pride ob nalivih do dotokov vode iz stropa ali sten predora, mora SŽ izvesti točkovne zajeme te vode in jo odpeljati po ceveh od mesta vtoka. Če gre za curljanje vode iz stropa, se pod strop pritrdi žleb, ki preusmeri curek vode v plastični jašek, postavljen ob steni predora. Iz jaška se nato pelje odvodne cevi do izhoda iz predora in se tam vodo odvede v okolje. Ker gre za dotok iz stropa ali stene nad tiri, je to neonesnažena voda in se jo lahko spusti v okolje, vendar izven predora.

2. julij 2019

Del kerozina zaenkrat ostaja ujet v kraškem podzemlju

ARSO po železniški nesreči pri Hrastovljah nadaljuje z izrednim monitoringom izvira Rižane in štirih vodnjakov, ki se nahajajo v bližini lokacije železniške nesreče.

Na nobenem od merilnih mest ni bilo zaznana prisotnost kerozina, ki očitno ostaja ujet v kraškem podzemlju. Obstaja pa tveganje, da se bo ob prvem močnejšem dežju onesnaženje razširilo do izvira Rižane.

Obstaja tudi možnost, da bo kerozin v podzemlju ostal daljše obdobje in se počasi širil v okolico. Zato bo ARSO nadaljeval z monitoringom.

1. julij 2019

Izredni monitorig ne kaže onesnaženja izvira Rižane

ARSO po nesreči vlaka pri Hrastovljah in izlitju kerozina v podtalje izvaja izredni monitoring izvira Rižane in štirih vodnjakov v zaledju izvira. Na izviru Rižane se meritve izvajajo trikrat dnevno, v vodnjakih pa enkrat dnevno.

Najnovejši rezultati kažejo, da onesnaženje ni doseglo nobenega od vodnjakov in ne izvira. Meritev indeksa mineralnih olj - 1. 7. 2019 - ki je indikativni parameter za kerozin, je bila v izviru Rižane pod mejo določljivosti, enako velja tudi za vse včerajšnje meritve v vodnjakih.

29. junij 2019

ARSO spremlja kakovost vode v zaledju izvira Rižane

ARSO je v petek, 28. 6. 2019, začel izvajati izredni monitoring podzemne vode v štirih vodnjakih, ki ležijo gorvodno od izvira Rižane. Monitoring se izvaja tudi gorvodno od vrtine Podračje, od koder Rižanski vodovod trenutno črpa pitno vodo.

Gre za preventivni spremljanje kakovosti vode, s katerim bi zaznali morebitno onesnaženje, preden bi se razširilo do črpališč pitne vode.

Meritve se do nadaljnjega izvajajo enkrat dnevno. Prvi rezultati kažejo, da onesnaženje ni doseglo nobenega od vodnjakov, vsi rezultati so pod mejo določljivosti.

V sodelovanju z Rižanskim vodovodom poteka monitoring še na samem izviru Rižane. Tudi tu onesnaženje ni detektirano. Vzorčenje se izvaja vsakih 8 ur.

29. junij 2019

Slovenske železnice odstranile onesnažen material

Slovenske železnice so pod strokovnim vodstvom Agencije Republike Slovenije za okolje izvedle odstranitev onesnaženega materiala, kot jim je bilo naloženo v dopolnilni odločbi in s tem realizirale ukrepe za maksimalno zmanjšanje okoljske škode na kraju nesreče vlaka pri Hrastovljah. Dopolnilni ukrepi so bili nujno potrebni, saj se je pri pregledu kraja nesreče našla še precejšnja količina materiala, onesnaženega s kerozinom.

V kolikor bi prišlo do pronicanja vode skozi strop ali stene predora na razdalji 50 m na vsako stran od onesnaženega odseka, bodo Slovenske železnice v skladu z usmeritvami ARSO in Geološkega zavoda Slovenije zagotovile, da se ta voda zajame in odvede iz predora.

28. junij 2019

ARSO naložil SŽ dopolnilne ukrepe za preprečevanje škode po nesreči vlaka pri Hrastovljah

Agencija Republike Slovenije (ARSO) za okolje je danes Slovenskim železnicam (SŽ) vročila dopolnilno odločbo, s katero jim je naložila, da:

- nemudoma odstranijo onesnaženi material in tamponski material do skalne podlage na
lokaciji izrednega dogodka v predoru in zagotovijo kemijsko analizo tega materiala,
- zagotovijo preiskavo dosega onesnaženja s prečnimi izkopi čez celotni presek tamponskega materiala od boka do boka predora,
- v kolikor bi prišlo do pronicanja vode iz stropa ali stene predora na razdalji 50 m na
vsako stran od onesnaženega odseka, zagotovijo, da se voda zajame in odvede iz
predora.

Na podlagi obvestila SŽ, da bo odstranil vso vidno kontaminirano zemljino do globine, ko ne bodo več vidne sledi izteklih nevarnih snovi v tla, je ARSO v odločbi 27. 6. 2019 določil ukrepe v zvezi z ravnanjem z odpadki. Ker povzročitelj ni izvedel vseh ukrepov, je moral ARSO izdati dopolnilno odločbo.

SŽ, javni uslužbenci Geološkega zavoda Slovenije (GS), Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ter ARSO so 27. 6. 2019, ko je bila ponesrečena cisterna odstranjena s kraja dogodka, izvedli ogled izkopa na kraju nesreče.

Do globine približno 0,9 m pod tiri je bil nasip iz tolčenca, pomešan z veliko premogovega prahu. Ta material ni bil videti omočen s kerozinom. Od globine 0,9 do približno 1,25 m pod tiri pa je odložen tamponski material, drobljenec različne granulacije, večinoma do 2 cm, vmes tudi večji kamni ali skale. Tampon je bil zelo zbit, ponekod sprijet kot beton. Pri odvzemu vzorca tega materiala pa se je videlo, da je močno omočen s kerozinom.

Po odstranitvi zbitega tampona v debelini približno 0,25 m se je pokazala skalna podlaga na dnu predora. Podlaga je neravna, z veliko izboklinami in vdolbinami, ki so bile zapolnjene s kerozinom. Gre za majhne luže, tako da črpanje kerozina ni izvedljivo, pač pa se ga da odstranjevati z vpijanjem.

Ocena je, da je širina dna predora oz. tampona 4,5 m, in da je omočen v debelini 10 cm, učinkovita poroznost pa 15 %, zato je možno z izkopom zemljine odstraniti vsaj še 1.350 l kerozina. Kerozin je počasi odtekal, zato ga je treba odstraniti čim prej.

Izvedba treh preiskovalnih prečnih izkopov ni bila možna, saj so bili tiri položeni in med pragovi je bilo prostor za širino lopate. Izkopi so bili narejeni le točkovno med tiri in pragovi, kar pa je bilo premalo za zanesljivo oceno, kako daleč se je razširil kerozin. Treba je izvesti presek čez celotni tampon v širini predora do skalne podlage, saj je kerozin še naprej pronical v tla.

ARSO bo na vplivnem območju nesreče, gorvodno od zajetij Rižanskega vodovoda Koper, izvajal tudi izredni monitoring podzemne vode zaradi zaščite vodnega vira, ki se uporablja za pitno vodo. V primeru, da se bo onesnaženje podzemne vode razširilo do izvira Rižane, bo ARSO vzpostavil tudi monitoring ekološkega in kemijskega stanja reke Rižane.



28. junij 2019

Preprečevanje in zmanjševanje okoljske škode po nesreči vlaka pri Hrastovljah

Agencija Republike Slovenije (ARSO) za okolje je Slovenskim železnicam (SŽ) po nesreči tovornega vlaka pri Hrastovljah naložila:

- da mora analizirati potencialno nevarne odpadke in ugotoviti, ali gre za nevaren oz. nenevaren odpadek. Rezultate analiz odpadkov mora posredovati ARSO.

- da mora nastale odpadke oddati izvajalcu, ki ima pridobljeno pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje za obdelavo odpadkov. Z odpadki je treba namreč ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in se ne škodi okolju.

Z izvedbo ukrepov so Slovenske železnice začele takoj.

Nadzor nad kakovostjo in učinkovitostjo preprečevalnih ukrepov izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

SŽ mora ARSO omogočiti izvedbo vzorčenja na širšem območju nesreče, ki je imela za posledico onesnaženje okolja, da bo lahko nemoteno ugotavljal učinkovitost že izvedenih ukrepov.

Slovenske železnice so takoj po nesreči zaradi nevarnosti za nastanek okoljske škode obvestile Ministrstvo za okolje in prostor o vseh pomembnih dejstvih glede nastale škode in takoj pričele z izvedbo ukrepov za preprečitev oz. zmanjšanja možnosti nastanka škode: prečrpavanje kerozina, odstranjevanje poškodovanih vagonov in onesnažene zemljine ter tolčenca.

28. junij 2019

Obseg monitoringa voda zaradi izlitja kerozina v Hrastovljah.

Predstavniki Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Koper (NLZOH) in Rižanskega vodovoda Koper (RVK) so se odločili, da bodo izvajali monitoring na dveh merilnih mestih:

- Rižana izvir (pred obdelavo vode) ter
- vrtina Sračka Baba (Podračje).

Vzorčenje in analize izvaja RVK vsakih 8 ur. V vzorcih analizira minerala olja z metodo FTIR.

Glede na to, da ima kerozin zelo močan in značilen vonj, ki ga je moč zaznati že v koncentraciji 30 mikrogramov na liter, se vsaki dve uri preverita tudi vonj in videz vode.

V sodelovanju z poznavalci lokalnega okolja pregledujejo tudi vodnjake, gorvodno od izvira Rižane, kjer bi lahko izvedli meritve kakovosti vode.

28. junij 2019

13 držav ob Donavi bo četrtič raziskalo reko

Na Dan reke Donave, 29. junija 2019, se bo pričela četrta raziskava reke Donave v sklopu skupnega upravljanja z vodami v porečju Donave. Namen raziskave je pridobiti zanesljive in primerljive podatke o izbranih elementih stanja voda za boljši vpogled v stanje reke Donave in njenih glavnih pritokov.

Raziskava bo obsegala:
• Analize ciljnih kemijskih snovi, to je prednostnih snovi, nadzorni seznam snovi, posebna onesnaževala določena za porečje Donave, nezakonite droge, farmacevtike, organofosforne spojine.
• Uporabo novih metod za spremljanje kemijskih snovi: pasivno vzorčenje in biološke (bioassay) analize voda.
• Vrednotenje ekološkega stanja na podlagi skupno dogovorjenih metodologij za biološke elemente kakovosti: ribe, bentoške nevretenčarje, fitobentos, fitoplankton, makrofite.
• Analize zooplanktona.
• Uporabo novih metagenomskih pristopov, kot so analiza okoljske DNA v sedimentu ter DNA v organizmih za nadgradnjo trenutno veljavne metodologije za vrednotenje ekološkega stanja v skladu z Vodno direktivo.
• Mikrobiološke analize.
• Prvi skupni monitoring mikroplastike v porečju Donave z enotno metodologijo.
• Enotni sistem kodiranja vzorcev in zbiranja rezultatov analiz v enotni podatkovni bazi.
• Pripravo poročil, objav.

V raziskavi sodeluje 13 držav. Vzorčenja se bodo izvajala na 51 merilnih mestih, v Sloveniji na Savi, na merilnem mestu Jesenice na Dolenjskem. Izvedli bomo analize kemijskih snovi v vodi, organizmih in sedimentu. Vzorčenje za biološke analize bo zajemalo odvzem bentoških nevretenčarjev in fitobentosa, pri katerih bomo med drugim primerjali rezultate genetskih analiz z rezultati analiz vzorcev po trenutno veljavni metodologiji. Odvzeli bomo tudi vzorce sedimenta za genetske analize in analize radioaktivnosti.

Slovenija bo v skupni raziskavi pridobila poznavanje novih trendov na področju inovativnih metagenomskih pristopov ocenjevanja ekološkega stanja in novih metodologij za spremljanje kemijskih snovi, njihovi uporabni vrednosti in možnosti uporabe v nacionalnem spremljanju stanja voda.

24. junij 2019

Pitna voda po požaru v podjetju Fragmat ni ogrožena

Pitna voda na zajetju Rak Rak (za Hotel Rakov Škocjan), črpališču RŠ 3/94 (CŠOD Rakov Škocjan) in zajetju Malni ni ogrožena. Vsi rezultati meritev pri virih pitne vode, ki jih ARSO dnevno izvaja na več merilnih mestih, niso pokazali prisotnosti onesnaževal.

Lokalna civilna zaščita, ki je vse od požara v podjetju Fragmat pregledovala področje v okolici požara, je ugotovila, da se je požarna voda nabrala v kanalu za iztok meteorne vode. To pomeni, da se požarna voda ni iztekala v okolje in onesnažila podzemnih voda.

20. junij 2019

Ukrepi za zagotavljanje kakovosti vode na območju Rakovega Škocjana

Glede na pridobljene podatke analiz vode in ugotovljeno prisotnost onesnaževal (stiren, benzen, PAH) v odpadnih gasilnih vodah pri gašenju požara v podjetju Fragmat sta NIJZ in ARSO v sodelovanju z Inštitutom za raziskovanje Krasa ZRC SAZU ugotovila, da obstaja možnost, da pride do onesnaženja pitne vode na treh virih:
- zajetje Rak Rak (za Hotel Rakov Škocjan),
- črpališče RŠ 3/94 (CŠOD Rakov Škocjan) in
- zajetje Malni.

V torek, 18. 6. 2019, je bil za vira Rak Rak in vrtino RŠ3/94 podan ukrep omejene uporabe vode. Za dolgoročno zagotavljanje ustrezne pitne vode je bilo danes temu ukrepu dodano priporočilo namestitve učinkovitih filtrov (z vključeno stopnjo čiščenje z aktivnim ogljem). S tem izrazito preventivnim ukrepom bo zagotovljena varnost za zdravje uporabnikov vode, saj preprečuje onesnaženje vodnega vira in vstop te vode v sistem. Gre torej za trajnejšo rešitev preprečevanja onesnaženja vode na omenjenih virih.

Za zajetje Malni izvajamo spremljanje onesnaževal v vodi, da bomo ob morebitni zaznavi takoj sprožili ustrezne ukrepe za zagotovitev oskrbe z ustrezno kakovostjo pitne vode. Rezultati dosedanjih vzorčenj (površinski tok Raka v Rakovem Škocjanu - Veliki in Mali naravni most, izviri v Kotličih, vrtina RŠ-3/94, izvir Malenščice, Cerkniščica - Dolenja vas, izviri Ljubljanice) kažejo, da so vsebnosti parametrov, ki jih lahko povežemo s požarom, pod mejo določljivosti.

Takoj po prejetju strokovne ocene Inštituta za raziskovanje Krasa ZRC SAZU o hitrostih pretakanja podzemnih vodnih tokov na prizadetem območju, z razponi hitrosti ter oceno, kdaj bi onesnaženje lahko doseglo Rakov Škocjan ter vodarno Malni, bomo predlagali nadaljnje ukrepe. Ob zaznanih odstopanjih ali morebitni negotovosti bo takoj sprožen ustrezen mehanizem priprave vode za zagotavljanje največje varnosti omenjenega vodnega vira.

NIJZ svetuje še nadaljnje upoštevanje preventivnih ukrepov:

- Upoštevajte priporočila upravljavca vodovoda. Za lastnike kapnic velja, da pred padavinami preusmerijo vodo iz onesnaženih lovilnih površin stran od hranilnika za vodo in tako preprečijo njeno onesnaženje.
- Če je do onesnaženja že prišlo, vode ne uporabljajte za pitje ali pripravo hrane.
- Opozarjamo tudi na priporočilo za področje vrtine RŠ 3/94 in zajetja Rak Rak, da uporabniki Centra za šolske in obšolske dejavnosti Rakov Škocjan in hotela Rakov Škocjan ter uporabniki, ki imajo na tem območju lastno oskrbo z vodo, vode ne pijejo in ne uporabljajo za pripravo hrane (kuhanje, pranje živil). Priporočilo je preventivne narave in velja do preklica.
- Priporočamo čiščenje vseh površin, ki jih je dosegel dim in so vidno onesnažene s sajami, če še niso bile očiščene. Čiščenje izvedemo z vodo in detergentom. Če je le mogoče, onesnaženo vodo zberite in ustrezno deponirajte (po posvetu s komunalno službo).
- Priporočamo, da vrtnine in sadje, ki so vidno onesnaženi s sajami, zavržete, če jih še niste. Ostalih vrtnin in sadja pa ne uživajte do objave rezultatov analiz.
- Priporočamo, da se gibanje otrok na prostem omeji na čiste oz. očiščene in utrjene površine.
- Odsvetujemo gibanje na travi in igranje v peskovnikih, ki niso bili zaščiteni, in sicer do rezultatov analiz, ko bomo podali nadaljnja priporočila.

20. junij 2019

Voda v Rakovem Škocjanu 19. junija ni bila onesnažena

Na Agenciji Republike Slovenije za okolje smo prejeli analize vode, odvzete 19. junija na lokacijah Rak - Veliki naravni most, Malenščica, črpališče v Malnih in Vrtina RŠ-3/94 (CŠOD Rak).

Podatki kažejo, da snovi, ki so s požarno vodo iztekale v tla, in bi lahko onesnažile vodo, niso bile prisotne. Vse te snovi so bile pod mejo določljivosti uporabljene analitske metode.

Vrednosti delcev v zraku so v Begunjah pri Cerknici nizke, zato smo se odločili, da 21. junija meritve z mobilno postajo ukinemo.

19. junij 2019

Voda v Rakovem Škocjanu, analizirana 17. 6. in 18. 6., ni onesnažena

Agencija Republike Slovenije za okolje je 19. 6. 2019 prejela analize vode, odvzete 17. in 18. junija iz vodotoka Rak v Rakovem Škocjanu, in iz vrtine RŠ 3/94 (odvzete 18. junija).

Podatki kažejo, da zasledovane snovi, ki so s požarno vodo iztekale v tla, in bi lahko onesnažile vodo, niso bile prisotne. Vse so bile pod mejo določljivosti uporabljene analitske metode.

18. junij 2019

Spremljanje kakovosti voda po požaru v podjetju Fragmat

Vse od požara v podjetju Fragmat pristojne službe opravljajo terenske preglede in stalno spremljajo situacijo v okolju. Odpadne vode, ki so nastale ob gašenju, bi lahko zaradi kraškega terena dosegle pomemben vodni vir za Postojno (Malni).

Da bi pravočasno zaznali in preprečili morebitno onesnaženje pitne vode, je ARSO vzpostavil več merilnih mest, kjer dnevno vzorči. Eno mesto je v Rakovem Škocjanu, od koder bi po predvidevanjih Instituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU morebitno onesnaženje iz Rakovega Škocjana do črpališča Malni v trenutnih hidroloških razmerah potovalo en dan in pol.

Prve analize vzorcev v Rakovem Škocjanu, odvzetih v soboto in nedeljo, 15. in 16. 6., niso pokazale onesnaženja. Jutri, 19. 6., bodo znani najnovejši rezultati analize meritev vode na opazovalnem merilnem mestu v Rakovem Škocjanu, ki jih je opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Če bodo analize pokazale onesnaženost vode, bo Civilna zaščita opozorila KOVOD Postojna, ki upravlja vodovod, da sprejme varnostne ukrepe za zaščito pitne vode. NIJZ bo na osnovi rezultatov po potrebi izdal nova priporočila za prebivalce.

18. 6. sta ARSO in NIJZ izdala priporočilo za področje vrtine RŠ 3/94 in zajetja Rak Rak, da uporabniki Centra za šolske in obšolske dejavnosti Rakov Škocjan in hotela Rakov Škocjan ter uporabniki, ki imajo na tem območju lastno oskrbo z vodo, vode ne pijejo in ne uporabljajo za pripravo hrane (kuhanje, pranje živil). Priporočilo je preventivne narave in velja do preklica.

16. junij 2019

Zrak v Begunjah pri Cerknici tak kot drugod po Sloveniji

Tudi v nedeljo, 16. junija, so koncentracije delcev v zraku v Begunjah pri Cerknici primerljive s koncentracijami, izmerjenimi drugod po Sloveniji.

15. junij 2019

Kakovost zraka v Begunjah pri Cerknici primerljiva s kakovostjo zraka drugod po Sloveniji

Podatki o kakovosti zraka, izmerjeni na mobilni postaji pri osnovni šoli v Begunjah pri Cerknici, so primerljivi z vrednostmi, izmerjenimi na drugih merilnih postajah po Sloveniji.

Nadaljuje se odvzem vzorcev vode na vodotoku Rak.

14. junij 2019

Postavitev mobilne postaje za meritve kakovosti zraka v Begunjah pri Cerknici

ARSO je 14. 6. 2019 popoldne postavil mobilno postajo za meritve kakovosti zraka pri Osnovni šoli v Begunjah pri Cerknici.

Z meritvami spremljamo, ali imajo posledice požara v Podskrajniku vpliv na kakovost zunanjega zraka. Spremljali bomo ravni delcev, dušikovih oksidov in ozona.

meritve zkaka

14. junij 2019

17 junij - Svetovni dan boja proti širjenju puščav in degradaciji tal

Dan za razmislek o suši

Suše, širjenje puščav in degradacija tal so globalni problemi, ki neposredno prizadenejo milijone ljudi. Po podatkih Združenih narodov vsako leto izgubimo 24 milijard ton rodovitne prsti, degradacija tal pa zmanjšuje bruto domači proizvod držav v razvoju do 8 % letno.

Tudi Slovenija se sooča z vse pogostejšimi in intenzivnejšimi kmetijskimi sušami. Kljub škodi, ki jo te povzročajo, pa je upravljanje s sušo še vedno nezadovoljivo.

Kot odziv na vedno večjo problematiko suš v našem delu Evrope je bil leta 2006 pod okriljem UNCCD in Svetovne meteorološke organizacije ustanovljen Center za upravljanje suše v Jugovzhodni Evropi. Sedež Centra je na Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), v kateri ima organizacija UNCCD tudi svojo kontaktno točko za Slovenijo.

V okviru tega projekta smo razvili spletno orodje Drought Watch (povezava), s katerim lahko vsakodnevno spremljamo razvoj suše v Podonavju z uporabo satelitskih podatkov.

Da bi povečali odpornost družbe na sušne dogodke in izboljšanja strategije upravljanja s sušo ARSO vodi tudi mednarodni projekt »Tveganje za sušo v Podonavju« - DriDanube. Cilj projekta so nadgradnja sledenja suše v celotnem Podonavju oziroma povečanje odpornosti družbe na sušo z uporabo najnovejše tehnologije, poenoteno metodologijo za sledenje in napovedovanje suše ter strategijo odzivanja na sušo. Vabljeni, da v okviru tega projekta sodelujete v novem sistemu poročanja o posledicah suše.

Pripete datoteke

14. junij 2019

Odvzem vzorcev vode na mestu preliva požarnih voda v Podskrajniku

Predstavniki ARSO so 14. 6. 2019 dopoldne odvzeli vzorce voda ob lokaciji požara v Podskrajniku, ob prelivu požarnih voda.

S predstavniki Inštituta za raziskovanje krasa bodo – glede na smer, v kateri poteka gibanje podzemne vode - določili še druge lokacije vzorčenj podzemnih voda.

Ko bodo podatki o kakovosti voda na razpolago, jih bomo objavili.

vzorčenje

10. junij 2019

Pripravljeni na morske viharje in poplave

Poplavljanje nižje ležečih delov obale povzroča ekonomsko škodo, zmanjšuje kvaliteto življenja prebivalcev obalnih območij, ogroža kulturno dediščino in ekosisteme, povzroča škodo na infrastrukturi ter negativno vpliva na razvoj gospodarstva (ribištvo, turizem, …). Agencija Republike Slovenije za okolje izvaja projekt I-STORMS (Integrated Sea sTORm Management Strategies), s katerim želi zmanjšati negativne vplive poplavnih dogodkov na obali s pravočasnimi ter bolj učinkovitimi postopki obveščanja in ukrepanja.

V Piranu je ob Svetovnem dnevu oceanov na temo "Skupaj lahko zaščitimo in ohranimo naš ocean" potekal Dan odprtih vrat Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. Predstavili so projekt Integrirane strategije upravljanja z viharji na morju: projektno tematiko, glavne cilje projekta in orodja za napovedovanje gladine morja. Obiskovalcem so bile na voljo projektne brošure, plimske tablice za leto 2019 in letaki konzorcija ALADIN.

foto

Pripete datoteke

6. junij 2019

Kakovost voda nas kliče k odgovornemu turizmu

Stara Fužina, 6. 6. 2019.

Predstavniki Agencije Republike Slovenije za okolje, Triglavskega narodnega parka ter Turizma Bled in Turizma Bohinj so predstavili ekološko stanje Blejskega in Bohinjskega jezera ter stanje kopalnih voda in vpliv naraščajočega množičnega turizma na okolje in kakovost življenja.

Predstavili pa so tudi, kako se soočajo z izzivi, ki jih prinaša množični turizem in priporočila za trajnostno obnašanje turistov.

Bled Bohinj

Pripete datoteke

3. junij 2019

Lilijana Kozlovič - vršilka dolžnosti generalnega direktorja ARSO

Vlada je s 3. 6. 2019 imenovala mag. Lilijano Kozlovič za vršilko dolžnosti generalnega direktorja Agencije Republike Slovenije za okolje do imenovanja generalnega direktorja, vendar največ za šest mesecev, to je do 3. 12. 2019.

Lilijana Kozlovič je univerzitetna diplomirana pravnica Pravne fakultete v Ljubljani, kjer je tudi magistrirala s področja filozofije in sociologije prava ter teorije države.

Je strokovnjakinja s področja upravnega prava in upravnega postopka, članica izpitne komisije Vrhovnega sodišča za pravniške državne izpite, bila je predavateljica na Upravni komisiji in članica izpitne komisije za opravljanje strokovnega izpita iz upravnega postopka. Ima dolgoletne izkušnje s področja vodenja in upravljanja v državni upravi.

Lilijana Kozlovič

30. maj 2019

Dan odprtih vrat Agencije Republike Slovenije za okolje

Vabimo vas, da nas obiščete v soboto, 8. junija 2019, ko na široko odpremo vrata vsem, ki jih zanima delovanje Agencijo Republike Slovenije za okolje.

Med obiskom vam bomo pokazali, kako ARSO spremlja stanje okolja z opazovanjem in napovedovanjem vremena in onesnaženosti zraka, s spremljanjem vodnih teles in napovedovanjem poplav. Seznanili vas bomo z delom seizmologov in vam pokazali umerjevalni, kemijski in biološki laboratorij ter računalniški center.

Vodeni ogledi se bodo začeli ob 8.30, 10.00 in 11.30. Glede na število prijavljenih in zanimanje za posamezne vsebine si pridržujemo pravico do prilagoditev.

Prijava je možna na elektronski naslov andrej.vuga@gov.si ali na telefonsko številko 01/478 40 27 med delavniki od 8. do 15. ure, najkasneje do četrtka, 6. junija 2019.

30. maj 2019

Postavitev oznak visokih voda v Posotelju

Agencija Republike Slovenije za okolje in Komisija za hidrogeografijo pri Zvezi geografov Slovenije vabita na postavitev tabel, ki označujejo najvišjo zabeleženo gladino na poplavnih območjih rek in kraških polj.

Dve oznaki bosta nameščeni v petek, 31. 5. 2019. Prva ob 10.45 v Lesičnem, v sodelovanju z Osnovno šolo Lesično in Kozjanskim parkom, druga pa ob 16.00 v Plesu, v sodelovanju s Parlamentom mladih porečja reke Save.

V soboto, 1. 6. 2019, bo postavitev oznake potekala ob 12.00 na Mostu prijateljstva v Kunšperku. Sodelovali bodo: lokalne skupnosti, Ministrstvo za okolje in prostor, Savska komisija in Mednarodna komisija za varstvo reke Donave, Hrvatske vode, Društvo učiteljev geografije Slovenije in hrvaški geografi.

Namen akcije nameščanja oznak visokih voda je:
- obveščanje prebivalcev o visokih vodah kot naravnem pojavu, ki se ga bo treba v prihodnje zaradi vpliva podnebnih sprememb vedno bilj zavedati,
- izobraževanje o poplavnih območjih rek in ojezeritvah kraških polj,
- ozaveščanje - spomniti na dejstvo, da voda bolj ali manj pogosto zase potrebuje prostor.

V okviru akcije je bilo do sedaj nameščenih več kot 50 oznak visokih voda po celotni Sloveniji.

Lokacije oznak visokih voda v Sloveniji

28. maj 2019

Predstavitev seizmologije na Vrtu eksperimentov

Nedelja, 2. junij 2019, med 10. in 18. uro, Stritarjeva ulica v Ljubljani

Vabimo vas, da v Vrtu eksperimentov v nedeljo, 2. junija 2019, med 10. in 18. uro, na Stritarjevi ulici v Ljubljani:

- zapisujete in prebirate seizmograme,
- s šestilom in ravnilom ugotovite, kdaj in kje se je potres zgodil ter kako močan je bil,
- določite čas, lokacijo in velikost potresov, ki so se zgodili pred izumom seizmometrov.

Znanstival na Vrtu eksperimentov ponuja poučno in zabavno predstavitev sicer resnih znanstvenih področij.

Vabljeni.



Znanstival 2018

21. maj 2019

Dan odprtih vrat na Meteorološkem radarskem centru Pasja Ravan

Sobota, 25. maja, od 11h do 17h

Zaposleni na Agenciji Republike Slovenije za okolje bodo na razpolago za pojasnila o delovanju vremenskega radarja in meteorološke postaje. Možen bo ogled notranjosti radarske kupole in radarskega kontejnerja.

Dogodek organizira krajevna skupnost Črni Vrh nad Polhovim Gradcem.

Vabljeni.

radar

14. maj 2019

Rezultati spremljanja okolja po požaru v Kemisu

Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je 21. 7. 2017 podjetju Kemis po požaru, ki je na Vrhniki izbruhnil 15. 5. 2017, odredila sanacijo okoljske škode na odseku potoka Tojnica. V dopolnilni odločbi je 13. 4. 2018 podjetju naložila še:

- vzorčenje in analiziranje parametrov tal in njihovo dokončno sanacijo,
- vzorčenje kemijskih parametrov v vodi, sedimentu in bioti ter
- spremljanje naravne obnovitve potoka Tojnice na podlagi ekološkega stanja.

V dopolnilni odločbi je bila predvidena tudi kompenzacijska sanacija povezana z izvedbo infrastrukture in objektov za prezentacijo in interpretacijo naravne dediščine na območju Natura 2000. Zaradi tožb glede dopolnilne odločbe je Upravno sodišče dne 23. 4. 2019 odločilo, da se ta odločba odpravi in se zadeva vrne ARSO v ponovno odločanje.

Analize okolja so namreč pokazale, da je bil potok Tojnica izredno močno onesnažen. Tla so bila najbolj onesnažena na območju, kjer je prišlo do izliva požarne vode v Tojnico. Presežene vrednosti snovi v tleh na drugih lokacijah pa so posledica dejavnosti pred požarom.

8. maj 2019

Zaključna konferenca projekta DriDanube

Na Dunaju je pod vodstvom vodilnega partnerja Agencije Republike Slovenije za okolje potekala zaključna konferenca projekta DriDanube. Ob pregledu dosežkov projekta, je pod okriljem tematskega naslova »Konferenca o suši v Podonavju« združila predstavitev celovitega spoprijemanja z izzivi upravljanja s sušo v regiji Podonavja.

Projekt je povezal 15 partnerskih inštitucij in 8 inštitucij pridruženega strateškega partnerstva iz 10 sodelujočih držav Podonavja. Zadnji sestanek projektnih partnerjev bo potekal 6. maja.

Zasnova projekta DriDanube je temeljila na dejstvu vse pogostejših suš na območju Podonavja. Pravzaprav je suša postala eden glavnih izzivov na področju upravljanja z vodnimi viri v regiji.

Pripete datoteke

12. april 2019

Z Zeleno svetovalnico do ustreznih okoljskih odločitev

Pravno-informacijski center nevladnih organizacij izvaja projekt Zelena svetovalnica. V sklopu te neodvisne storitve lahko nanje naslovite vprašanja s področja varstva okolja ter urejanja prostora. Svetovalci brezplačno svetujejo vsem, ki se ukvarjajo z varstvom okolja, ohranjanjem narave, urejanjem prostora ter prostorskim načrtovanjem, zainteresiranim posameznikom, civilnim iniciativam ter drugim nevladnim organizacijam.

Povezane strani
Pripete datoteke

5. april 2019

Usklajena skrb za slovensko morje

Na Agenciji Republike Slovenije za okolje je 5. 4. 2019 potekala redna seja državnih služb, ki delujejo na morju. Udeležili so se je predstavniki Uprave za pomorstvo, Ministrstva za zunanje zadeve, ARSO, Direkcije za vode, Inšpekcije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Uprave za zaščito in reševanje in Finančnega urada Koper.

Službe na podlagi nacionalne in mednarodne zakonodaje zagotavljajo usklajeno delovanje ter reševanje problematike, povezane z morjem.

Obravnavali so tematike:
- izboljšanje napovedi delovanja morja,
- domače in mednarodno sodelovanje ob reševanju nesreč na morju,
- urejenost in varnost plovbe v našem morju,
- dejavnosti za zmanjšanje onesnaženosti morja,
- pomorska varnost in zaščita ter
- mejna vprašanja.

koordinacija

29. marec 2019

Radarska slika padavin se osvežuje vsakih pet minut

Da bi boljše in hitreje prepoznali moč prihajajočih neviht, smo na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) skrajšali interval osveževanja radarske slike padavin z deset na pet minut. Predvidevamo, da bodo bolj podrobne informacije o intenzivnosti padavin prispevale k boljši obveščenosti državljanov in k manjši škodi.

Eden najpomembnejših pripomočkov za spremljanje neviht je zagotovo vremenski radar. Z njim lahko vsaj do neke mere določimo, kako močne so nastale nevihte celice ter hitrost in smer njihovega gibanja.

Najbolj iskana informacija na spletu ARSO je prav radarska slika padavin. Posebno v poletnih dnevih, ob dinamičnem vremenu z nevihtami, so naši spletni naslovi z radarskimi slikami padavin izjemno obiskani. Beležimo več milijonov obiskov mesečno.

V zadnjih letih smo doživeli silovita neurja z nalivi, rušilnim sunkom vetra in debelo točo. Naše študije podnebnih scenarijev predvidevajo, da se bo število padavinskih dogodkov z izjemnimi nalivi v prihodnosti še povečevalo.

Novim podnebnim razmeram se bo treba prilagoditi. Ker se zavedamo vloge ARSO v sistemu opozarjanja pred ujmami, se trudimo izboljšati vse naše servise in informacije. S pripravljenostjo na prihod neurij lahko škodo zmanjšamo.

Na ARSO izpopolnjujemo Produkt verjetnosti pojavljanja toče v realnem času. Prikazana je trenutna verjetnost pojava, ne napoved. Z animacijo je sicer mogoče približno določiti smer in hitrost premikanja sistema. Vendar se je treba zavedati, da nevihtni sistemi niso linearni ampak zelo kompleksni.

27. marec 2019

Obveznost poročanja o embalaži, dani v promet v letu 2018

Rok: 31. marec 2019

Poročilo o dajanju embalaže v promet mora oddati oseba, ki daje embalažo v promet. Pri Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) ali Finančni upravi Republike Slovenije (FURS) se mora vpisati v evidenco oseb, ki dajejo embalažo v promet, ter voditi evidenco o tej embalaži.

Pripete datoteke

25. marec 2019

Fotografski natečaj Evropske agencije za okolje

Trajnostna preskrba s hrano, energijo in prevozom

Evropska agencija za okolje z natečajem vabi k upodobitvi razmišljanj in trajnostnih rešitev na področjih hrane, energije in prevozov.

Prijava na natečaj je mogoča do 15. maja 2019. Zmagovalci bodo v vsaki od treh kategorij prejeli denarne nagrade.

25. marec 2019

Ekološki odtis Slovenije

Vabilo na predstavitev scenarijev za zmanjšanje ekološkega odtisa

Agencija Republike Slovenije za okolje in Ministrstvo za okolje in prostor vabita na predstavitev scenarija ekološkega odtisa Slovenije in nekaterih drugih okoljskih kazalnikov, ki bo v sredo, 27. marca 2019, od 10.00 do 12.00 ure, v veliki sejni sobi Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska 21, Ljubljana (v podhodu).

Poročilo o izbranih ukrepih znižanja ekološkega odtisa bosta predstavila avtorja Jernej in Jurij Stritih, koncept trajnostnega energetskega kroga pa avtor koncepta Andrej Pečjak.

Udeležbo potrdite na natasa.kovac@gov.si. Dobrodošla tudi morebitna vprašanja.


Ekološki odtis sodi med najbolj razširjene in priznane kazalce trajnosti. Predstavlja porabo rodovitne površine potrebne za zadovoljitev človekovih potreb po hrani, ohranjanju življenjskega sloga v razmerju do količne odloženih odpadkov in porabe energije.

Slovenija je s sprejemom Strategije razvoja Slovenije do leta 2030 (decembra 2017) naredila korak naprej pri spremljanju okoljske dimenzije trajnostnega razvoja, saj je ekološki odtis umestila med vodilne kazalce za spremljanje stanja naravnih virov. Zastavila si je cilj, do leta 2030 zmanjšati ekološki odtis za približno 20 odstotkov (od 4,7 gha/osebo (podatek za leto 2013) do 3,8 gha/osebo v letu 2030). Cilj zmanjšanja ekološkega odtisa je vključen tudi v predlog Nacionalnega programa varstva okolja do 2030.

V letu 2018 je bilo vzpostaviljeno sodelovanje z globalno neprofitno organizacijo Global Footprint Network, ki izračunava ekološki odtis. Vzpostaviljen je bil tudi projekt izračuna projekcij in scenarijev za izbrane ukrepe za zmanjšanje ekološkega odtisa Slovenije.

Projekt izračuna zmanjšanja okoljskega odtisa za izbrane ukrepe s področja upravljanja gozdov, spodbujanja energetske učinkovitosti ter rabe obnovljivih virov energije do leta 2030 je vključeval tudi izračun možnega zmanjšanja izpustov CO2. Analiza je pokazala, da bi bilo z dodatnimi ukrepi možno doseči do 12,6 % zmanjšanje okoljskega odtisa glede na 2014 in 19,5 % zmanjšanje izpustov TGP glede na 2005. Kot najbolj perspektivna sta se izkazala ukrepa trajnostnega upravljanja gozdov ter uvajanja fotovoltaičnih panelov, v povezavi s polnenjem električnih vozil in razpršenim skladiščenjem elektrike (koncept trajnostnega energetskega kroga).


Ključne ugotovitve

• Izbrani ukrepi skupaj lahko dosežejo do 12,6 % zmanjšanje okoljskega odtisa glede na 2014 in 19,5 % zmanjšanje emisij TGP glede na 2005.
• Gozdovi največ prispevajo k biokapaciteti, vendar je zaradi podnebnih sprememb potrebno prilagajanje, če želimo biokapaciteto ohranit.
• Promet in energetika imata največji okoljski odtis, razpršena fotovoltaika v kombinaciji z električnimi avtomobili rešuje oboje hkrati.
• Največji potencial znižanja okoljskega odtisa je pri prometu, a le elektrifikacija je premalo. Zaradi možnega povratnega učinka (‘rebound effect’) uvedbe električnih osebnih vozil na povečanje prevoženih kilometrov je hkrati treba izvajati ukrepe trajnostne mobilnosti, predvsem ponudbe javnega prevoza.
• Stavbe imajo relativno majhen prispevek, a doseganje že zastavljenih ciljev energetske učinkovitosti je vseeno pomembno.
• Pri F-plinih je potrebno zagotoviti izvajanje veljavne EU direktive.

22. marec 2019

Sonce, Zemlja in vreme

23. marec – svetovni dan meteorologije

Meteorologi na dan, ko je leta 1950 začela veljati konvencija o Svetovni meteorološki organizaciji, obeležujemo svetovni dan meteorologije.

Letošnja tema svetovnega dneva meteorologije z naslovom »Sonce, Zemlja in vreme« izpostavlja vir energije, ki napaja podnebni sistem, in vreme kot njegovo vsakodnevno pojavno obliko. Praktično vso energijo, ki je potrebna za vzdrževanje podnebnega sistema in vremensko dogajanje, predstavlja energija Sonca, geotermalni prispevek Zemlje je zanemarljivo majhen. Podnebni sistem in vodni krog sta neločljivo povezana. Tudi vodni krog ne bi deloval brez energije Sonca, saj bi bila vsa voda brez nje zamrznjena. Ne samo vpliv na neživo naravo, brez stalnega dotoka sončne energije na Zemlji ne bi bilo življenja, ne bi bilo rastlin, živali in ljudi.

Nekatere večje meteorološke službe poleg trajanja sončnega obsevanja in energijskega toka na zemeljski površini spremljajo tudi tako imenovano »vesoljsko vreme«, torej opazujejo in napovedujejo stanje Sonca in medplanetarnega prostora. Najbolj jih zanimajo odkloni od običajnih razmer, saj bi te lahko vplivale na živa bitja in na sodobno tehnologijo. Vesoljsko vreme postaja z naraščanjem uporabe vesoljske tehnologije v telekomunikacijah, opazovanjih in navigaciji zanimivejše in pomembnejše tudi za vsakodnevno življenje, saj je delovanje satelitov in električnih omrežij med geomagnetnimi nevihtami moteno. Spektakularen pojav severnega in južnega polarnega sija je posledica izbruhov na Sončevi površini in z njimi povezanega Sončevega vetra. Ob močnih izbruhih je polarni sij viden tudi v zmernih geografskih širinah.

V zadnjih desetletjih postaja sončna energija vse pomembnejši obnovljivi vir energije, ki nam že, in nam bo v prihodnje še bolj, pomaga zmanjševati rabo fosilnih goriv.

Tudi v Sloveniji meteorološka služba meri trajanje in energijo sončnega obsevanja, pa tudi vsakodnevna vremenska napoved omenja, ali bo nebo jasno in bo vreme sončno, ali pa nas bodo za sončne žarke prikrajšali oblaki. Sonce posredno in neposredno vpliva na našo dejavnost in razpoloženje.

osnončenost slo

Pripete datoteke

21. marec 2019

Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2018

Rezultati monitoringa podzemne vode v letu 2018 so zopet pokazali, da so zaradi intenzivnih človekovih dejavnosti najbolj obremenjena vodna telesa v severovzhodnem delu Slovenije, in sicer v vodonosnikih s pretežno medzrnsko poroznostjo.

Slabo kemijsko stanje podzemnih voda je v Savinjski, Dravski in Murski kotlini. Prekomerno so obremenjene z nitrati, na Dravski kotlini pa tudi z atrazinom in njegovim razpadlim produktom desetil-atrazinom. Na nekaterih vodnih telesih smo občasno ugotovili tudi lokalno obremenjenost z lahkohlapnimi halogeniranimi ogljikovodiki.

Pripete datoteke

21. marec 2019

Svetovni dan voda - Nikogar ne bomo prezrli

Na Agenciji Republike Slovenije za okolje bdimo nad celotnim vodnim krogom, s poudarkom na spremljanju količinskega stanja voda in izboljšanju kakovosti voda. Prav zaradi obilja te življenjske dobrine v Sloveniji moramo s trajnostno naravnanim odnosom do okolja poskrbeti, da bo Slovenija ostala bogata z vodo še naprej in bodo vsi prebivalci imeli dostop do pitne vode.

Tema letošnjega svetovnega dneva voda, 22. marca, je »Voda za vse« (Water for all) z vodilom: »Nikogar ne bomo prezrli« (Leaving no one behind), kar je priredba osrednje obljube Agende 2030 za trajnostni razvoj (2015): z napredovanjem trajnostnega razvoja morajo imeti koristi vsi ljudje in vse skupnosti. Cilj 6 te Agende je: Vsem zagotoviti dostop do zdrave vode in sanitarne ureditve ter poskrbeti za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri do leta 2030, kar dejansko pomeni, da ne bomo prezrli nikogar.

voda

Pripete datoteke

20. marec 2019

Poplave so del našega vsakdana

Vabilo na dogodek ob svetovnem dnevu voda

Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, Komisija za hidrogeografijo pri Zvezi geografov Slovenije in Agencija Republike Slovenije za okolje vabijo 21. 3. 2019 na predavanja ter okroglo mizo in razstavo na temo poplav. Dogodek bo potekal na Filozofski fakulteti, Aškerčeva 2, Ljubljana, od 9.30 do 13.00.

Teme okrogle mize:
- Poplave so naravni pojav, ki ga ni mogoče preprečiti, lahko pa omilimo posledice in
se prilagodimo.
- Podnebne spremembe prispevajo k večji verjetnosti pojava poplav, kar zahteva
ozaveščanje in dolgoročno prilagajanje nanje.
- Preventivni sonaravni ukrepi in premišljena raba prostora izboljšujejo možnosti
izogibanja večjim škodam zaradi poplav.

Sodelujejo: dr. Peter Frantar, mag. Florjana Ulaga, Igor Lipovšek, dr. Marko Krevs, dr. Karel Natek, dr. Mitja Bricelj, dr. Dušan Plut, dr. Nataša Viršek Ravbar, dr. Gregor Kovačič, Marjan Jarnjak.

Vabilo

19. marec 2019

Bolje pripravljeni na sušo

Od kriznega upravljanja k upravljanju s tveganji

V okviru projekta DriDanube - Tveganje za sušo v Podonavju - ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za okolje, je danes potekal zaključni Nacionalni seminar o suši. Sporočilo seminarja je: Kljub ponavljajočim se sušam in povzročeni škodi se sušo še vedno dojema kot redek in manj pomemben pojav. Zato nanjo niso dovolj pozorni niti politika in vladne službe, niti državljani. Glede na izkušnje lahko rečemo, da na pojav naslednje suše nismo dobro pripravljeni. V Sloveniji je za sušo - podobno kot za druge, na vodo vezane naravne nesreče - za preventivo namenjeno 10 % sredstev, 90 % pa odpravljanju posledic. Čas je, da namesto beleženja nastale škode, naredimo načrt, kako bi preprečili škodo, ali jo vsaj omilili.

V projektu so sodelujoči partnerji izdelali orodja za zaznavanje suše in predlagali izdelavo strategije, s pomočjo katere bi bili na suše pripravljeni.

udeleženci

15. marec 2019

Osvežene karte pokrovnosti in rabe tal v Sloveniji in Evropi – CORINE Land Cover 2018

Na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) smo pripravili nove vektorske digitalne karte pokrovnosti in rabe tal. Izdelane so na podlagi satelitskih posnetkov, pridobljenih v Programu Copernicus. Interpretacijo prikaza v državah Evrope je omogočila Evropska agencija za okolje. Za Slovenijo jo je izvedel Geodetski inštitut Slovenije, Nacionalni referenčni center v omrežju Eionet.

Do slojev za Slovenijo lahko dostopate preko ARSO spletne objektne storitve (WFS) ali preko Atlasa okolja. Mogoč je tudi dostop do podatkov o pokrovnosti in rabe tal v Evropi. (Povezave na koncu novice.)

Za opredelitev in analizo sprememb površin se uporablja pet glavnih kategorij:
- grajene površine,
- kmetijske površine,
- gozdovi in deloma ohranjene naravne površine,
- mokrišča in
- vodne površine.

Poleg tega se upošteva tudi raba prostora. Pokrovnost in raba prostora sta razdeljena v 44 kategorij. Minimalna enota je 25 ha za prostorske pojave ter 100 m za linearne pojave.

15. marec 2019

Primerjava rezultatov modeliranja vsebnosti nitrata v vodi pod koreninskim območjem tal v Spodnje Savinjski dolini

Na Agenciji Republike Slovenije za okolje razvijamo model za oceno izpiranja nitrata iz tal. Izdelali smo primerjalno analizo rezultatov modeliranja vsebnosti nitrata v vodi pod koreninsko cono tal z enodimenzijskim modelom DNDC in z regionalnim modelom GROWA-DENUZ na območju plitvega aluvialnega vodonosnika Spodnje Savinjske doline.

Ob uporabi koncepta hidroloških enot HRU, Cohenove Kappa statistike ter ARC metrike ocenjevanja zanesljivosti prostorskih modelov smo ugotovili območja ujemanja in razhajanja modelskih rezultatov. Dobro ujemanje je bilo ugotovljeno pri najvišjih vrednostih, odstopanja pa so bila zaznana predvsem v nižjem delu razpona modeliranih vrednosti, kjer gre domnevno za razlike pri ocenah denitrifikacijskih pogojev v aerobnih pogojih hipoglejev in psevdoglejev s podzemno vodo plitvo pod tlemi in za razlike v scenarijih gnojenja ter kmetijske prakse.

V skladu Direktivo Sveta 91/676/EEC, ki se nanaša na varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov, morajo države članice v 4–letnih obdobjih, ki sledijo objavi direktive (1995-1999; 2000-2003, 2004-2007, 2008-2011, 2012-2015, 2016-2019 itn.) poročati Evropski komisiji. Modeli in ugotovitve bodo pomagale poročevalcem pri napoved prihodnjega razvoja kakovosti voda.

8. marec 2019

Zgodnja pomlad v feno risanki

Oglejte si animiran prikaz tempa letošnjega cvetenja

V zgodnji fenološki pomladi se najbolj razveselimo prvih znanilk pomladi, ki se običajno že sredi zime odzovejo na vremensko dogajanje. Letos so zaradi toplega vremena pohitele in večinoma zacvetele nekoliko prej kot običajno. V večjem delu Slovenije je zvonček zacvetel več kot 10 dni prej, le v izpostavljenih legah in na Primorskem se je cvetenje približalo povprečju. Podobno je bilo tudi z lesko. Na toplih soncu izpostavljenih legah smo se prvih zvončkov razveselili že v prvih dneh februarja, ki so nato so do konca meseca zacveteli po vsej državi. Na toploto se je odzvala tudi leska, katere cvetenje oziroma stresanje peloda je za alergike prava nadloga. Njihovo prezgodnje prebujanje je v preteklih dveh desetletjih skorajda postalo že pravilo, saj so bile redke pomladi, ko so jih nizke zimske in zgodnje spomladanske temperature zraka pustile mirno spati.

Na feno risanki si lahko ogledate letošnji tempo cvetenja obeh spomladank po Sloveniji na fenoloških postajah ARSO, kjer fenološki monitoring poteka nepretrgoma že od leta 1951 dalje, trenutna fenološka opazovalna mreža pa šteje 44 fenoloških postaj. Preverite lahko tudi vaš spomin na čas cvetenja zvončka in leske v preteklih 20 letih.

Tesna povezanost vremena in podnebja z rastjo in razvojem rastlin je razlog, da sistematična fenološka opazovanja po priporočilih WMO praviloma potekajo v okviru nacionalnih (agro)meteoroloških služb. V zadnjih letih so fenološki podatki bogastvo za preučevanje vpliva podnebnih sprememb. V nadaljevanju vegetacije bomo dodali še druge splošno razširjene rastline, ki jih opazujemo na ARSO.

1. marec 2019

Podvodni svet - neprecenljiva vrednost za človeka in planet

3. marec, Dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst

Letošnje geslo Dneva prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst nas vabi k ohranjanju in trajnostni rabi oceanov in morij ter morskih virov.

Živali in rastline prosto živečih vrst v ekonomiji, znanosti, izobraževanju in kulturi pomembno prispevajo k dobrobiti človeka. Še posebno vrednost in vpliv ima življenje v oceanih in morjih, ki prekrivajo več kot 70 % našega planeta. Znanih je skoraj dvesto tisoč vrst živali in rastlin, ki živijo v oceanih in morjih. Veliko vrst je še neraziskanih, verjetno je vseh vsaj milijon. Od biotske pestrosti v morjih in priobalnem pasu je odvisno preživetje skoraj treh milijard ljudi. Morske živali in rastline vplivajo na razvoj celih civilizacije, saj so vir hrane, pa tudi vir surovin za obrt in gradnjo.

prostoživeče živali

Pripete datoteke

Kontakt

Agencija RS za okolje
Vojkova 1b
1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 (0)1 4784 000
Fax: +386 (0)1 4784 052
gp.arso@gov.si

Izpostavljene vsebine

Novice
Katalog informacij javnega značaja
Obvestila
Razpisi
Javna naznanila

 

Okoljski znaki
EU sofinancira
Laboratorij
Knjižnica
Uradne ure
Kje smo

Povezave

Vlada Republike Slovenije
Ministrstva
Vladne službe
Državni zbor
E-uprava
© Agencija Republike Slovenije za okolje
Omejitev odgovornosti
O spletnih straneh ARSO