30. januar 2012

Nizki vodostaji rek v večjem delu Slovenije

Po vsej državi se nadaljujejo nizkovodne razmere. Ob suhem vremenu v letošnji zimi so se gladine rek v januarju močno znižale, zlasti v vzhodni Sloveniji. Po vsej državi so pretoki rek pod povprečnimi malimi januarskimi pretoki (sQnp jan). V povprečju dosegajo približno 60% srednjega malega januarskega pretoka. Večina rek ima najnižje pretoke v sušnih poletnih mesecih, najmanjši januarski pretoki pa se za enkrat še niso spustili pod te vrednosti. Najnižje pretoke beležimo na rekah: Mura, Ledava, Ruta, Medija, Iška, Savinja, Krka ter na posameznih odsekih Save, Drave in Soče v zgornjem toku. Tudi v prihodnjih dneh še ne kaže na obilnejše padavine. Ob pretežno suhem in hladnem vremenu se bo vodnatost rek po državi še naprej počasi zmanjševala. Ob morebitnem pomanjkanju snega v nadaljevanju zime in manjši količini padavin se lahko zimske nizkovodne razmere kot jih beležimo sedaj, spomladi v večjem delu države stopnjujejo v hidrološko sušo.

19. januar 2012

Vabilo medijem

Novinarska konferenca o izvajanju sanacijskega programa po poplavah

Na novibnarski konferenci bodo predstavniki Agencije RS za okolje in Ministrstva za okolje in prostor predstavili izvedene sanacijske ukrepe po programih odprave posledic neposredne škode na vodni infrastrukturi, vodnih in priobalnih zemljiščih zaradi posledic poplav iz preteklih let, ki so se izvajali v letu 2011 na več kot 240 lokacijah.

Novinarska konferenca bo v petek, 20.1.2012, ob 10.uri, v veliki sejni dvorani//IV, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana.

18. januar 2012

Nizki vodostaji rek po Sloveniji

Ob suhem vremenu v letošnji zimi so se gladine rek po vsej državi močno znižale, zlasti v vzhodni Sloveniji. Po vsej državi so pretoki rek mali, reka Mura in večina rek v vzhodni Sloveniji imajo manjše pretoke od značilnih malih zimskih pretokov. Povratne dobe malih pretokov rek na omenjenem območju znašajo med 2 in 5 let. Pretok Mure se v teh dneh uvršča med osem najmanjših izmerjenih pretokov v zadnjih 65 letih. V Gornji Radgoni je 17. januarja najmanjši pretok znašal 43,5 m3/s, kar je le nekaj več od do sedaj najmanjšega izmerjenega pretoka 31,2 m3/s in sicer 1.2.2006. Tudi v prihodnjih dneh še ne kaže na obilnejše padavine. Ob pretežno suhem vremenu se bo vodnatost rek po državi še naprej počasi zmanjševala. Ob morebitnem pomanjkanju snega v nadaljevanju zime in manjši količini padavin se lahko zimske nizkovodne razmere kot jih beležimo sedaj, stopnjujejo v hidrološko sušo v večjem delu države.

13. januar 2012

ARSO zaključila postopke izdaje OVD za obratovanje komunalnih odlagališč

Agencija RS za okolje (ARSO) je dne, 13.1.2012, na novinarski konferenci Ministrstva za okolje in prostor predstavila problematiko zaključenih postopkov izdaje okoljevarstvenih dovoljenj za obratovanje obstoječih komunalnih odlagališč.

ARSO je spomladi leta 2011 zelo pospešil postopke izdaje dovoljenj za komunalna odlagališča, da bi se lahko izognili plačilu zagrožene denarne kazni Evropske Unije za IPPC zavezance. Pri obravnavi vlog je bilo ugotovljeno, da kar nekaj komunalnih odlagališč, ki so IPPC zavezanci, ne izpolnjuje predpisanih zahtev.

Kot najpogostejša kršitev se je izkazala, da se na odlagališča odlaga neobdelane mešane komunalne odpadke (ugotovljeno je bilo, da v Sloveniji večinoma ni infrastrukturnih objektov, ki bi zagotavljala obdelavo mešanih komunalnih odpadkov ter da se na odlagališča še vedno odlaga vsa pripeljana količina mešanih komunalnih odpadkov). V nekaterih primerih so se izkazale težave z izcednimi vodami in nenazadnje tudi prezapolnjenost odlagališč. Velik problem za upravljavce odlagališč je predstavljala tudi pridobitev finančnih jamstev, kar je zahteva Evropske direktive o odlaganju odpadkov in je bila v slovenski pravni red prenesena šele v letu 2009. Finančno jamstvo, ki je lahko v obliki bančne garancije, zavarovalne police ali namenskega depozita, je pogoj za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje nenevarnih (tudi komunalnih) in nevarni odlagališč. Finančna jamstva v izdanih okoljevarstvenih dovoljenjih so bila predložena vsa v obliki letnih bančnih garancij v višini od 200.000 do 500.000 €, v naslednjih letih pa se te letne bančne garancije linearno zvišujejo.

13. januar 2012

Vremenske in hidrološke razmere v začetku leta 2012

Vremenske razmere v začetku januarja

Začetek januarja je bil v nižinskem svetu nadpovprečno topel, presežek je bil manjši na zahodu države in večji v vzhodni polovici in osrednjem delu Slovenije, kjer so dolgoletno povprečje presegli za več kot 5 °C. Z izjemo Primorske so bili po nižinah do zdaj januarski dnevi toplejši kot običajno; v posameznih dnevih so odkloni presegli 6 °C. Kljub tako velikemu presežku pa je bila prva tretjina januarja v preteklih petindvajsetih letih že večkrat toplejša kot letos. Na severozahodu države je bila osončenost podpovprečna, drugod pa je bilo bolj sončno kot običajno. V osrednji Sloveniji je bilo sončnega vremena vsaj dvakrat toliko kot v dolgoletnem povprečju, kar je ugodno vplivalo na razpoloženje. Ob pogosto vetrovnem vremenu je bila vidljivost dobra, prav tako je bilo vetrovno vreme ugodno za kakovost zraka.

Prevladujoči severni in severozahodni zračni tokovi so prek naših krajev pogosto in hitro prinašali in odnašali vremenske fronte. V takih razmerah so padavine na severni strani Alp obilne, v naših krajih pa prehod vremenskih front ob močnih severnih in severozahodnih zračnih tokovih občutimo predvsem z občasno povečano oblačnostjo in dotokom hladnejšega zraka v zaledju vremenske fronte ter po dokaj vetrovnem vremenu. Le izjemoma je veter tako močan, kot je bil 6. januarja; ponekod v severni Sloveniji je celo odkrival strehe in podiral drevje.

Na srečo so bila prizadeta območja zelo omejena. Ob vetrovnem vremenu, ko prevladujejo severni vetrovi, po nižinah temperatura navadno ni zelo nizka, saj je ozračje dobro premešano. Drugače je bilo v gorah, kjer je ob nizki temperaturi močan veter močno okrepil občutek mraza.

Snežna odeja

Januar je osrednji zimski mesec in z zimo v notranjosti države povezujemo tudi snežno odejo. Prav januarja je verjetnost za snežno odejo največja. Vendar smo že kar nekajkrat v preteklosti imeli tako imenovane zelene zime in januarje brez ali z zelo skromno snežno odejo po nižinah.

Tudi lanski januar je bil zelo skromen s snegom, bolj vztrajna kot v dolgoletnem povprečju pa je bila snežna odeja v januarjih 2009 in 2010. V osrednji Sloveniji je bila januarska snežna odeja najdebelejša leta 1987, ko je dosegla debelino 89 cm, kar je sicer veliko, a še vedno bistveno manj kot v rekordno zasneženem februarju 1952, ko je bilo snega skoraj meter in pol. Brez snežne odeje je bila prestolnica v januarjih 1975, 1989, 1990 in 1998, lani pa je januarja dosegla skromen 1 cm debeline. Tudi v prvi polovici tretjega tedna januarja snega po nižinah ne bo.

Pretoki rek

Pretoki rek po državi so mali do srednji in postopno upadajo. Reke Vipava, Kolpa, Ljubljanica s kraškimi dotoki in Sava v spodnjem toku še ohranjajo srednje pretoke, reke drugod po Sloveniji pa imajo male pretoke. Med njimi izstopajo pretoki rek v Pomurju, ki so manjši od običajnih pretokov za ta letni čas. Trenutna vodnatost rek je v večjem delu Slovenije v mejah običajnih razmer, ki so značilne za mesec januar oziroma zimski čas.

Ob pretežno suhem vremenu se vodnatost rek po državi še naprej zmanjšuje in predvidoma bo tako tudi v tretjem tednu januarja. Ob morebitnem pomanjkanju snega v nadaljevanju zime in manjši količini padavin se lahko običajne zimske nizkovodne razmere, kot jih beležimo sedaj, stopnjujejo v hidrološko sušo.

12. januar 2012

Predstavitev vremenskega modela ALADIN na RA SLO

Prihodnost meteorološke znanosti

Dne 12.1.2012 je bila na 1. programu Radia Slovenija na sporedu oddaja "Prvi odcep desno", posvečena razvoju, predvsem uporabnosti računskega modela za napovedovanje vremena ALADIN.
Novinar Blaž Mazi je gostil meteorologe Agencije RS za okolje mag. Nevo Pristov, Jureta Jermana, Jureta Cedilnika in Benedikta Strajnarja.

Posnetek oddaje je na voljo v spletnem arhivu RTVSLO in bo zanimiv za vse, ki želijo izvedeti kaj več o zmožnostih sodobnega računskega napovedovanja vremena.

12. januar 2012

Sodelovanje ARSO z nemškim raziskovalnim centrom JÜLICH

Agencija RS za okolje (ARSO) je podpisala sporazum o nadaljevanju že vzpostavljenega uspešnega sodelovanja z ugledno nemško raziskovalno organizacijo Forschung Zentrum JÜLICH. V naslednjih dveh letih bodo sodelavci Agencije RS za okolje v sodelovanju z nemškimi raziskovalci nadgradili že vzpostavljen regionalni vodnobilančni model GROWA-SI v modelski sistem, ki bo omogočal tudi modeliranje toka nitratov preko tal v vodonosnike in naprej do površinskih vodnih teles. Rezultati bodo podpirali napovedovanje razvoja kakovosti voda v Sloveniji, kar je tudi ena od zahtev poročanja po nitratni direktivi (91/676/EEC).

Več o sodelovanju Agencije RS za okolje z raziskovalnim centrom JÜLICH si lahko preberete na spletni strani:

5. januar 2012

Podnebne razmere v Sloveniji in v svetu v letu 2011

Nadpovprečna temperatura in podpovprečne padavine

Podnebne razmere v Sloveniji - Po do sedaj zbranih podatkih je bilo v Sloveniji leto 2011 v pretežnem delu ozemlja za 1,5 do 2 °C toplejše od dolgoletnega povprečja in se uvršča med nekaj najtoplejših doslej. Na Kredarici je bilo leto najtoplejše, odkar merimo temperaturo na tem visokogorskem observatoriju. Sončnega vremena je bilo povsod vsaj za desetino več kot običajno. V Mariboru z okolico, v osrednji Sloveniji in zahodno ter južno od nje je bilo dolgoletno povprečje preseženo vsaj za petino. Na Obali je bilo leta 2011 največ sončnega vremena od leta 1955, prav tako je bilo tudi v Ljubljani leto eno izmed najbolj sončnih doslej.

Največ padavin je bilo na severozahodu države, kjer so zabeležili nad 1200 mm, v pretežnem delu vzhodne polovice države in na jugu pa je padlo med 600 in 900 mm. Padavin je bilo povsod manj kot običajno. Med 80 in 90 % dolgoletnega povprečja so dosegli v Ratečah, na Koroškem in na severovzhodu države. Na jugozahodu Slovenije in Notranjskem so zabeležili od 60 do 70 % običajnih letnih padavin. V Ljubljani in Portorožu je bilo leto 2011 najmanj namočeno od sredine minulega stoletja.

Med izrazitejše vremenske dogodke v Sloveniji se uvršča močna burja v začetku marca, ki je povzročala škodo na Primorskem. V prvi tretjini aprila smo beležili izjemno visoko temperaturo, ponekod je bil presežen celo aprilski rekord. Močna neurja s točo so Slovenijo zajela 11. julija. Najizrazitejši vročinski val letošnjega poletja se je začel 18. avgusta, prava vročina pa se je po vsej državi dokaj neobičajno začela 22. avgusta in popustila šele 27. oz. 28 avgusta. V tem obdobju še nikoli nismo imeli tako vročega vremena, saj je temperatura marsikje presegla 35 °C. September je bil večinoma rekordno topel, v začetku meseca je temperatura presegla 30 °C. Pojavljala so se tudi neurja s točo, nalivi in močnimi sunki vetra. Niz izjemnih temperatur je dopolnil zelo topel začetek oktobra. Močna ohladitev nas je zajela 7. oktobra in ponekod je sneženje seglo celo do višine okoli 500 m. Še močnejši je bil prodor hladnega zraka 20. oktobra, ko je snežilo tudi po nižinah, v gorah pa je bilo snega za oktober neobičajno veliko. November je bil rekordno suh, v visokogorju tudi rekordno topel.

Podnebne razmere v svetu - Po prvih ocenah Svetovne meteorološke organizacije je leto 2011 10. najtoplejše od začetka meritev, to je od leta 1850, ko so začeli računati povprečno svetovno temperaturo zraka. 13 doslej najtoplejših let je bilo zgoščenih v obdobju od leta 1997, torej v zadnjih 15-ih letih. Svetovne podnebne razmere je v letu 2011 močno zaznamoval pojav La Niña, ki na obsežnem območju prispeva k nižji temperaturi. Zanimivo je, da doslej še nobeno leto s tem pojavom ni bilo globalno toplejše od letošnjega.

Med obsežnejše izredne dogodke v letu 2011 spada huda suša v vzhodni Afriki, ki je bila neposredno povezana s pojavom La Niña. Suši so sledile obsežne poplave, ki so prizadele tudi jugovzhodno Azijo, Pakistan, Srednjo in Južno Ameriko. Smrtne žrtve je zahtevala poplava s plazovi v Braziliji. V ZDA so zabeležili številne ekstremne vremenske dogodke, kot je bila huda snežna nevihta januarja v Chicagu, tornadi, ki so aprila pustošili po osrednjih in jugovzhodnih državah ter zahtevali veliko število smrtnih žrtev, orkan Irene, ki je avgusta prizadel vzhodno obalo in povzročil obsežne poplave, ter huda suša v Teksasu. Na vzhodu Kitajske in v precejšnjem delu Evrope je bil začetek leta suh. Marca je mednarodno strokovno javnost presenetila doslej najmočnejša oslabitev zaščitne ozonske plasti nad severnim polom. Prizadeti sta bili predvsem severna Azija in sever Evrope, vendar so bili spomladi tudi pri nas UV žarki nekoliko močnejši kot običajno.

Koncentracija toplogrednih plinov v ozračju je dosegla nove najvišje vrednosti in se nevarno bliža meji, ki naj bi pomenila, da se bo svetovno ozračje v prihodnje ogrelo za 2 do 2,4 °C nad predindustrijsko obdobje, kar bi lahko sprožilo nepovratne spremembe na kopnem, v oceanih in ozračju.

Prostornina morskega ledu na Arktiki je bila v letu 2011 najmanjša doslej, dosegla je 4200 km3, obseg pa je bil drugi najmanjši, 9. septembra je znašal 4,33 milijonov km2, kar je 35 % pod povprečjem obdobja 1979−2000.

20. december 2011

Pojasnilo v zvezi z OVS za nakupovalni center Šiška

Zadnje čase se v medijih pojavljajo navedbe o (pre)dolgih birokratskih postopkih, ki naj bi zavirali gospodarsko pomembne investicije. Med njimi je tudi članek v Dnevniku, ki pravi, da je razlog za zamudo birokratski, saj Agencija RS za okolje že več kot leto dni vodi upravni postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za poseg nakupovalnega centra Šiška.

V zvezi s tem Agencija RS za okolje pojasnjuje, da je stranka 4.6.2010 vložila formalno in vsebinsko nepopolno vlogo za izdajo okoljevarstvenega soglasja, saj - če naštejemo le nekatere - niso bili priloženi izsledki analize tveganja za onesnaženje, izsledki predhodnih arheoloških raziskav ter presoja sprejemljivosti vplivov izvedbe posega v naravo na varovano območje, zaradi česar ni bilo mogoče presojati o sprejemljivosti posega.

Tudi po dopolnitvah vloge, v januarju 2011, težav zaradi nepopolne dokumentacije ni bilo konec, saj je DARS d.d. na priloženo prometno študijo zahteval dopolnitev poročila o vplivih na okolje in prometne študije na osnovi nove kalibracije na aktualno stanje ter dopolnitev navedb v zvezi z upoštevanjem cestnega omrežja za oceno vplivov, ki upoštevajo predpostavke o dograditvi cestnega omrežja. Te dopolnitve bi se zaradi spremembe zakonodaje morale upoštevati pri oceni vplivov zlasti na hrup in zrak.

Po skoraj pol leta, konec julija 2011, je stranka vlogo dopolnila z dopolnjenim Poročilom o vplivih na okolje in novo prometno študijo, za katero pa je DARS d.d. ponovno zahteval dopolnitev. Šele v oktobru je bilo pridobljeno pozitivno mnenje DARS d. d., v katerem so potrdili omilitvene ukrepe iz prometne študije, ki bodo pripomogli k dinamiki odvijanja generiranega prometa. Poleg vsega je Agencija RS za okolje, v času v članku omenjene javne razgrnitve, prejela še zahtevo za vstop stranskega udeleženca v postopek, ki bo tega samo še podaljšal, saj bo Agencija RS za okolje morala v skladu z zakonom o zahtevi odločiti in sklicati ustno obravnavo.

Glede na vsa navedena dejstva pa je jasno, da je vzroke za (pre)dolge upravne postopke potrebno iskati predvsem na strani strank, ki vlagajo nepopolno, pomanjkljivo in nejasno dokumentacijo in s tem podaljšujejo upravne postopke ter povzročajo dodatno delo uradnikom.

Glavna naloga Agencije RS za okolje je, da skrbi za okolje tako, da dosledno in učinkovito izvaja zakonodajo in upravne postopke na podlagi zakonskih pooblastil. V nasprotnem primeru bi bila lahko Agencija RS za okolje deležna upravičenih kritik, da ne izpolnjuje svojega poslanstva in zakonsko opredeljenih nalog. Naloga stranke (nosilca posega) pa je, da pripravi vlogo, ki vsebuje tudi ustrezno Poročilo o vplivih na okolje skladno z Uredbo o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave (Uradni list RS, št. 36/09), ki jasno določa njegovo vsebino in dokaže njegovo sprejemljivost. Okoljevarstveno soglasje ni nepomemben kos papirja ali birokratska ovira, temveč je eden izmed ključnih in nujno potrebnih dokumentov pri pridobitvi gradbenega dovoljenja in pri odpiranju možnosti za pridobivanje evropskega denarja. Prav bi bilo, da ta dejstva upoštevajo tudi stranke.

20. december 2011

Ocena implementacije IPPC direktive

V Sloveniji se direktiva izvaja zelo dobro

Evropska Komisija je izvedla že tretjo študijo implementacije IPPC direktive v državah članicah. V tokratni študiji je sodelovala kot ena od desetih presojanih držav tudi Slovenija.

Rezultati študije kažejo, da se v Sloveniji direktiva izvaja zelo dobro. Slovenija izpolnjuje vse ključne kriterije, ki so bili predmet študije in sicer, vsa izdana dovoljenja so skladna z zahtevami direktive, pogoji in mejne emisijske vrednosti so v dovoljenjih določene na osnovi najboljših razpoložljivih tehnik kot so opredeljene v Referenčnih dokumentih (BREF) ter, da tako pristojni organi kot tudi upravljavci IPPC naprav zagotavljajo obratovanje teh naprav skladno s pogoji določenimi v dovoljenjih.

Študija je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je pregled referenčnih dokumentov (BREF) in podatkovna baza z emisijskimi vrednostmi dosegljivimi z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik za industrijske dejavnosti, ki so bile predmet te študije. Ta baza je služila kot merilo Drugi del študije je evaluacija in ocena 50 IPPC naprav (5 iz vsake države članice) z vidika naslednjih vprašanj:
- ali so jim bila izdana dovoljenja v skladu z zahtevami IPPC direktive
- ali so pogoji v dovoljenjih določeni na osnovi najboljših razpoložljivih tehnik, kot so navedene v referenčnih dokumentih (BREF), in ali mejne vrednosti emisij določene v dovoljenjih primerljive z mejnimi vrednostmi dosegljivimi z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik
- kako pristojni organi in upravljavci IPPC naprav zagotavljajo obratovanje skladno s pogoji in mejnimi emisijskimi vrednostmi določenih v dovoljenjih, vključno s primerjavo dejanskih poročanih emisij s pogoji iz dovoljenj.

Za študijo so bile izbrane naprave iz naslednjih dejavnosti: velike kurilne naprave iz dejavnosti energetika, livarne železa in jekla iz dejavnosti proizvodnje in predelave kovin, naprave za izdelavo keramičnih izdelkov z žganjem iz dejavnosti nekovinske in mineralne industrije, naprave za sežig nevarnih in komunalnih odpadkov iz dejavnosti ravnanja z odpadki in naprave za površinsko obdelavo snovi, predmetov ali izdelkov z uporabo organskih topil iz drugih dejavnosti.

Študija predstavlja dobro izhodišče za nadgradnjo in izboljšanje obstoječega sistema izdajanja dovoljenj in nadzor nad njihovim izvajanjem.

14. december 2011

Rezultati projekta CITEAIR II o onesnaženosti zraka v Sloveniji

Regionalni center za okolje Slovenija (REC) je v sodelovanju z Agencijo RS za okolje in MO Maribor organiziral delavnico, na kateri so bili predstavljeni rezultati projekta CITEAIR II (www.citeair.eu)ter aktualne dejavnosti s področja napovedovanja kakovosti zunanjega zraka. Delavnice se je udeležilo 45 strokovnjakov iz vrst državne uprave in lokalnih služb in zavodov za varstvo okolja in zdravja ter univerzitetnih in raziskovalnih institucij.

Delavnica je pokazala, da je v Sloveniji dosežen precejšen napredek glede stanja kakovosti zunanjega zraka nasploh, vendar pa tudi na to, da smo lahko upravičeno zaskrbljeni zaradi trendov izpustov finih delcev (PM 10 in PM 2,5) in dušikovih oksidov iz individualnih kurišč in prometa. Glede onesnaževanja zraka na Obali bo potrebno upoštevati tudi izpuste iz ladijskega prometa, ki je v severnem Jadranu pomemben vir onesnaženja. Za izboljšanje analiz in napovedi kakovosti zunanjega zraka mora Ministrstvo za okolje zagotoviti spoštovanje zakonodaje in doseči, da dimnikarske službe posredujejo podatke, potrebne za natančnejšo oceno izpustov iz manjših kurišč.

2. december 2011

Pomanjkanje padavin vpliva na vodno bilanco

Količina padavin na letni ravni je ob koncu leta 2011 še vedno pod dolgoletnim povprečjem. V osrednjem delu Slovenije je do konca novembra padlo od 700 do 900 mm, na severovzhodu države 650 mm, največ na severozahodu države dobrih 1200 mm in najmanj na obali, le nekaj manj kot 600 mm.

V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je letošnja količina padavin manjša za 15 % na severozahodu in severovzhodu države ter za skoraj 30 % v večjem delu osrednje Slovenije. Na obali je pomanjkanje padavin še večje, saj so do konca novembra namerili za 40% manj padavin kot v primerljivem obdobju dolgoletnega povprečja.

Vegetacijsko obdobje, ki traja od aprila do konca septembra, se je po celi državi končalo z negativno vodno bilanco. Primanjkljaji vode so se v primerjavi s količino izhlapele vode gibali med 140 in 180 mm, zdaleč največji pa so bili na obali, kjer je vodni primanjkljaj znašal skoraj 600 mm, na Goriškem pa dobrih 360 mm. V začetku meseca oktobra je sprva kazalo dobro, saj so se s prehodom deževne fronte izdatno povečale količine padavin, ki so izboljšale vodno bilanco. To stanje je trajalo le kratek čas. Sledilo je sušno obdboje z občasno pretoplim vremenom za mesec november tako, da se je stanje še poslabšalo.Po podatkih z meteoroloških postaj,je bil letošnji november od leta 1961 celo najbolj suh.

V kolikor se stanje ne bo kmalu spremenilo, se lahko ob močnejših in več dni trajajočih zimskih otoplitvah, ki predramijo ozimne posevke žit, rastline že znajdejo v sušnem stresu.

29. november 2011

Posvet o gradnji malih komunalnih čistilnih naprav

Agencija Republike Slovenije za okolje in Triglavski narodni park organizirata posvet o gradnji malih komunalnih čistilnih naprav. Predstavljena bo problematika obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami in čistilne naprave, ki so primerne za objekte v dolinah in za koče v visokogorju. Predstavljeni bodo veljavni predpisi na področju emisij iz malih komunalnih čistilnih naprav, mejne vrednosti emisij pri odvajanju odpadnih vod v površinske ali podzemne vode, nadzor nad emisijami v vode, ter izsledki raziskav kakovosti visokogorskih jezer.

Posvet je namenjen upravnim organom, ki vodijo postopke izdaje projektnih pogojev in soglasij ter dovoljenj za gradnjo objektov ali za obratovanje naprav, pri odvajanju različnih vrst odpadnih voda, ter strokovnim službam, ki pripravljajo mnenja k upravnim postopkom s tega področja.

Potekal bo,2.decembra 2011 ob 8.30, na Agenciji Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana.

23. november 2011

Novi pristopi k sušnemu monitoringu

Od 23. in 25. novembra poteka v Ljubljani sestanek Mednarodnega upravnega odbora Centra za upravljanje suše v JV Evropi, ki ga organizira Agencija RS za okolje skupaj z Biotehniško fakulteto in raziskovalnim centrom Evropske komisije (JRC). Po sestanku bo potekala dvodnevna delavnica na temo monitoringa suše in možnosti, ki se odpirajo z modelom interoperabilnosti v okviru sistema GEOSS. Delavnico bo podprl in sofinanciral projekt EuroGEOSS, ki ga preko programa FP7 sofinancira Evropska Unija.

22. november 2011

Povišane koncentracije delcev PM10

V mesecu novembru beležimo povišane koncentracije delcev PM10. Skoraj povsod po Sloveniji koncentracije presegajo z zakonodajo predpisano povprečno dnevno mejno vrednost, 50 mikrogramov/m3.

Na povišane koncentracije delcev, poleg industrije in prometa, vplivajo predvsem v zimskem času tudi povečane emisije, predvsem iz individualnih kurišč. Na povišane koncentracije pa imajo velik vpliv tudi slabše vremenske razmere v zimskem času (šibki vetrovi in temperaturne inverzije).

Za letošnji november je značilno suho vreme. Prevladuje anticiklonalni tip vremena s šibkimi vetrovi in izrazito temperaturno inverzijo. Slednja se v osrednji in vzhodni Sloveniji ni razkrojila že teden dni.

Stabilno vreme s temperaturno inverzijo pričakujemo še vsaj do konca meseca novembra. Prehodno bo sicer vzhodni veter, v sredo in četrtek, nekoliko premešal ozračje, zato lahko za krajši čas pričakujemo izboljšanje kakovosti zunanjega zraka.

V dneh, ko koncentracije delcev PM10 presežejo predpisano mejno vrednost,odsvetujemo daljše zadrževanje na prostem bolnikom z boleznimi dihal (bolniki s kronično obstruktivno pljučno boleznijo, astmatiki, bolniki z akutnimi vnetji dihal, bronhitisi) ter bolnikom z boleznimi srca in ožilja,še posebej tistim, ki imajo koronarno bolezen srca.

15. november 2011

Projekt INCA-CE za večjo varnost pred ujmami

Na Agenciji RS za okolje se je končal tretji redni sestanek o napredku projekta INCA-CE(Integrated Nowcasting through Comprehensive Analysis. INCA-CE je eden izmed sistemov za izračun zelo kratkoročnih ali zdajšnjih (nowcasting) meteoroloških napovedi v visoki prostorski in časovni ločljivosti.

Projekt INCA-CE razvija partnerstvo med meteorološkimi službami in končnimi uporabniki na področjih hidrološkega opozarjanja,civilne zaščite in varnosti na cestah.

Rezultati projekta bodo pripomogli k zmanjševanju vplivov izjemnih vremenskih pojavov in prispevali k povečanju splošne varnosti ter zaščite prebivalcev.

Državna meteorološka služba Agencije RS za okolje bo sistem INCA-CE v okviru projekta vpeljala v operativno delovanje ter preverila njegovo uporabnost pri nalogah meteorološke, pa tudi hidrološke službe.

11. november 2011

Plenarno zasedanje skupine GEO v Istanbulu

V Istanbulu bo prihodnji teden v dneh od 16.do 17. novembra potekalo plenarno zasedanje skupine GEO, ki koordinira aktivnosti za vzpostavitev globalnega sistema za opazovanje naravnih procesov. Združuje predstavnike 86 držav članic OZN in 61 mednarodnih organizacij (med njimi Svetovne meteorološke organizacije). V okviru zasedanja bo tudi posvet na temo naravnih nesreč. Agencija RS za okolje bo predstavila dejavnosti Centra za upravljanje suše v JV Evropi. Zasedanja se udeležuje generalni direktor Agencije RS za okolje dr. Silvo Žlebir.

10. november 2011

Pojasnilo v zvezi z izdajo OVS za gradnjo 2.tira železniške proge Divača-Koper

Gradnja drugega tira železniške proge med Divačo in Koprom je te dni vzbudila pozornost dela javnosti zaradi odločitve Agencije RS za okolje, da zavrže zahtevek Ministrstva za promet kot stranke v postopku za izdajo okoljevarstvenega soglasja za poseg izgradnje drugega tira železniške proge Divača-Koper. Odločitev je sprožila začudenje, dvoumna tolmačenja in interpretacije,zato Agencija RS za okolje daje naslednje pojasnilo:

Stranka je marca letos podala vlogo za izdajo okoljevarstvenega soglasja za poseg v okolje, ki pa je bila vsebinsko nepopolna, nejasna in pomanjkljiva. Stranko smo v nekaj mesecih večkrat pozvali k dopolnitvam, a žal vseh zahtevanih podatkov in dokumentov do izdaje sklepa o zavržbi nismo dobili. V času vodenja postopka smo izvedli tudi ustno obravnavo zato, da razjasnimo morebitne dileme in nejasnosti ter pomagamo stranki do pridobitve soglasja, ki je eden od pogojev za pričetek gradnje drugega tira.

Izmed velikega števila zahtevanih podatkov, ki bi jih Agencija RS za okolje potrebovala za začetek postopka izdvajamo najbolj pereče:

- Rešitev možnosti odlaganja trajnih viškov materiala izkopanega pri izvedbi investicije;

- Ugotovitev in ocena dolgoročnih, kratkoročnih, posrednih ali neposrednih vplivov
nameravanega posega na vodno telo vodonosnika Rižane z namenom ugotovitve, da je
tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje znotraj vodovarstvenega območja sprejemljivo in
da bodo tako v času gradnje kot tudi obratovanja železniške proge preprečeni vsi negativni
vplivi na vodni vir Rižane, tako z vidika kakovosti kot tudi z vidika količine;

- Obravnava vplivov nameravanega posega na območju ene ali več sosednjih držav.
Iz poročila o vplivih na okolje, ki je obvezna priloga k vlogi, da bi poseg lahko pomembno
vplival na okolje na območju sosednje države;

- Pomanjkanje podatkov o značilnosti gradnje. Predvsem je to pomanjkanje podatkov o času
in dinamiki gradnje, tehnologiji gradnje, podatkov o območju gradbišča, poteh po katerih se bo izvajal transport, lokaciji in izvedbi (morebitnih ureditvah ter zbiranju in odvajanju vod) manipulativnih ter drugih pomožnih gradbenih površin in objektov (parkirne površine, površine in objekti za servis vozil in mehanizaciije, skladišča za goriva, maziva in gradbeni material), o rešitvah in načinih zbiranja, ravnanja in oddaje odpadkov, morebitnih postavitvah betonarn, asfaltnih baz, itd.

Glede na navedeno izhaja, da do dneva izdaje sklepa o zavržbi nismo mogli pričeti z ugotovitvenim postopkom sprejemljivosti posega na okolje.

Agencija RS za okolje še pripominja, da je okoljevarstveno soglasje eno ključnih in nujno potrebnih dokumentov tako pri pridobitvi gradbenega dovoljenja, še posebej pa pri pridobivanju evropskega denarja. Nikakor to ni nepomemben kos papirja in birokratska ovira pri uresničevanju državnih in drugih projektov.
Nosilci posega morajo v okviru poročila o vplivih izvedbe projektov na okolje dokazati njihovo sprejemljivost. Izvedena presoja sprejemljivosti posega na okolje, sodelovanje javnosti in vključevanje sosednjih držav pri posegih, ki imajo čezmejne vplive so osnova za pridobitev okoljevarstvenega soglasja in posledično tudi črpanje evropskih sredstev.

9. november 2011

Naše okolje - bilten Agencije RS za okolje

September 2011

Izšla je nova številka mesečnega biltena Agencije RS za okolje. Letošnji september si bomo v primerjavi z lanskim z dežjem in poplavami zaznamovanim septembrom zapomnili predvsem po nadpovprečno toplem in sončnem vremenu, saj je povprečna temperatura zraka v večjem delu države dosegla rekordne vrednosti. Odkloni so večinoma presegli 3 °C, na Krasu tudi 4 °C. V Ljubljani je bilo rekordno tudi trajanje sončnega obsevanja. Sonce je sijalo 254 ur, kar je 55 % več kot v povprečju. Padavin je po državi primanjkovalo, zaradi sušnega stresa in visokih temperatur, ki so ponekod v rekordnem številu dni presegle 30 °C, pa so bile prizadete tudi rastline. September je bil hidrološko izrazito suh mesec, saj so bili pretoki rek kar 60 % manjši kot običajno. Temperatura vode rek je bila septembra precej nad povprečjem; znašala je 15,2 °C, kar je 2,2 °C več kot običajno. Voda Bohinjskega jezera je bila v primerjavi z dolgoletnim povprečjem toplejša za 4,0 °C, voda Blejskega jezera pa za 2,0 °C. Morje je bilo s povprečno mesečno temperaturo 24,2 °C najtoplejše v dolgoletnem obdobju.

Poleg meteoroloških, agrometeoroloških in hidroloških poročil v septembrski številki biltena najdete tudi podatke o potresih v Sloveniji in po svetu, onesnaženosti zraka in obremenjenosti zraka s cvetnim prahom. Kot običajno smo predstavili izbrano meteorološko in hidrološko postajo. Tokrat sta bili to meteorološka postaja Šmartno pri Slovenj Gradcu in hidrološka postaja Hasberg.

Generalna skupščina Združenih narodov je 16. september razglasila za svetovni dan ohranjanja ozonske plasti. Posebno pozornost smo namenili razvoju ozonske luknje nad Antarktiko, ki je septembra v polnem razmahu.

Predstavljamo vam tudi že 11. zaporedno letno konferenco Evropske meteorološke zveze, ki je od 12. do 16. septembra 2011 potekala v Berlinu. Letošnja tema konference je bilo napovedovanje vremena s pomočjo množice izračunov na osnovi nekoliko spremenjenih vhodnih podatkov ali z izračuni različnih modelov in podajanjem verjetnosti različnih možnih razvojev vremena. Konferenco so spremljali številni dogodki, kot vsako leto pa so bile podeljene tudi nagrade.

Francosko meteorološko društvo je že 8. leto zapored izvedlo Mednarodni meteorološki forum, ki je tokrat od 1. do 5. oktobra 2011 potekal v Parizu. Med množico dogodkov velja izpostaviti predvsem zeleno vožnjo po Parizu, izmenjavo izkušenj na področju ozaveščanja javnosti o okolju in podnebnih spremembah, pregled zbirke televizijskih vremenskih napovedi z vsega sveta in simpozij z naslovom »Podnebne spremembe: Učinki in prilagajanje«.

Več o dogajanju v okolju in dogodkih si lahko preberete v sveži številki biltena. Dostopen je na spletnih straneh Agencije RS za okolje pod bližnjico Mesečni bilten.

3. november 2011

Predstavniki ECMWF na ARSO

V torek 8.novembra prihajata na delovni obisk k slovenski državni meteorološki službi Agencije RS za okolje predstavnika Evropskega centra za srednjeročne napovedi vremena (ECMWF) g. Fernando Prates in g. Roberto Buizza. Obisk sodi v ciklus rednih dvoletnih obiskov, ki so namenjeni seznanjanju državnih meteoroloških služb članic ECMWF z novostmi in napredkom na področju srednjeročnega napovedovanja vremena.

Slovenija je spomladi 2011 postala polnopravna članica Evropskega centra za srednjeročne napovedi vremena (ECMWF). Ta evropska organizacija je v svetu vodilna na področju računalniškega modeliranja ozračja v globalni skali. Članstvo omogoča državni meteorološki službi dostop do vseh produktov in informacij ECMWF, ki jih s pridom uporablja pri vsakodnevni pripravi napovedi vremena.

8. oktober 2011

Izjava za javnost

Neresnične trditve direktorja podjetja Komunala Črnomelj

V zadnjih dneh so se v nekaterih medijih objavile neresnične in nepreverjene trditve direktorja Javnega podjetja Komunala Črnomelj zaradi izdaje negativne odločbe za obratovanje odlagališča inertnih odpadkov Vranoviči.Gre za enostransko interpretacijo stranke v postoku,ki je za Agencijo RS za okolje, ki je postopek vodila povsem nesprejemljiva, netočna, nekorektna in žaljiva.Še posebej nas je prizadel žaljiv naslov članka v časniku Finance »Bodo uradniki ubili 260 delovnih mest«. V izogib nadaljnjemu zavajanju javnosti podajamo izjavo za javnost.

Uradniki Agencije RS za okolje zagotovo ne bodo ubili 260 delovnih mest. Če so seveda s to besedo, uporabljeno v slabšalnem kontekstu, mišljeni zaposleni, Agencije RS za okolje. Delovna mesta so, v primerih kot je odlagališče inertnih odpadkov Vranoviči, izključno krivda le stranke v postopku, ki kljub seznanjenosti z dejstvi vztraja pri poskusih pridobivanja dovoljenja, ki jih v nobenem primeru ne more dobiti. Tako zaradi jasnih določil zakonodaje kot zaradi možnih prekomernih obremenjevanj okolja.

V javnem podjetju Komunala Črnomelj so namreč že od leta 2000 naprej vedeli, da so predpisi glede odlaganja na kraških tleh povsem jasni in neizprosni. 30. člen Uredbe o odlaganju odpadkov je določal, da odlagališče ne sme biti na zemljišču z močno razpokano kamninsko podlago, dobro vodno prepustnostjo in nedoločljivimi tokovi podzemne vode. Taka prepoved torej velja že enajsto leto, ko je bil sprejet Pravilnik o odlaganju odpadkov. V podjetju so vseskozi vedeli za to določilo, saj jim je bilo že v postopkih izdaje odločbe o zaprtju odlagališča nenevarnih odpadkov Vranoviči pojasnjeno, da na kraških območjih po letu 2009 ne bi smelo obratovati nobeno odlagališče. Še več-tudi gradnja novih odlagališč ali širitev le-teh je na teh območjih prepovedana!

Pri tem je potrebno jasno poudariti, da določilo ne dela nobene razlike med tem ali gre za odlagališče inertnih, nenevarnih ali nevarnih odpadkov. Taka določila so v predpisih s področja odlaganja odpadkov že od leta 2000! Zemljišče z močno razpokano kamninsko podlago je zelo ranjljivo z vidika onesnaževanja podzemne vode, ki je vir pitne vode.

Glede mejnih vrednosti parametrov, ki jih morajo izpolnjevati odpadki, ki se jih želi odložiti na odlagališče za inertne odpadke, so določene na podlagi predpisa Evropske skupnosti iz leta 2002 o določitvi meril in postopkov za sprejemanje odpadkov na odlagališčih. Ta odločba je bila prenesena v pravni red Republike Slovenije leta 2004 s spremembo Pravilnika o odlaganju odpadkov in že takrat je bilo določeno, da mejna vrednost parametra izlužka inertnega odpadka, ki se ga želi odložiti na odlagališče za inertne odpadale, ne sme presegati mejne vrednosti za molibden 0,5 mg/kg suhe snovi.

Agencija RS za okolje je institucija, ki je zavezana varstvu okolja. Pri tem gre poudariti, da agencija pri vodenju upravnih postopkov vse vloge za pridobitev okoljevarstvenih dovoljenj ali soglasij pregleduje vloge po vsebini, upošteva navedbe strank, vendar pa je zavezana k spoštovanju zakonsko predpisanih določil.

Ker v danem primeru ni nobenih »odpustkov« za širitev odlagališča inertnih odpadkov ob obstoječem odlagališču, izdaja okoljevarstvenega dovoljenja zaradi določila, kje odlagališče sme biti, ni mogoča in ni bila mogoča. Tega dejstva ne bi spremenilo niti sestajanje s stranko, niti ogled na terenu. Sicer pa je vsaka stranka na agenciji vedno dobrodošla, sodelavci so že zaradi vodenja postopka v nenehnem kontaktu z njimi, pa tudi na posebne želje in interese strank se vedno odzovemo. Žal pa predpisi niso tako napisani, da bi upravni organ lahko odločal po všečnosti, željah ali zahtevah strank v postopku. Določila okoljskih predpisov so zapisana zato in tako, da so v bran okolju in v tem pogledu mora Agencija RS za okolje izpolnjevati svoje poslanstvo – varovati okolje.

Na koncu ne gre prezreti, da je tudi podjetje Livar-Črnomelj odgovorno za ravnanje s svojimi odpadki, saj je kot povzročitelj odpadkov zavezan, da najprej zagotovi ponovno uporabo ali recikliranje ali predelavo teh odpadkov ne pa, da jih odlaga in s tem še bolj obremenjuje in onesnažuje okolje.

6. oktober 2011

Naše okolje - bilten Agencije RS za okolje

Avgust 2011

Avgust je bil opazno toplejši kot v dolgoletnem povprečju, padavin je glede na dolgoletno povprečje z izjemo visokogorja primanjkovalo, po trajanju sončnega obsevanja pa se avgust 2011 ponekod uvršča med nekaj najbolj sončnih, odkar potekajo meritve; v prestolnici tako sončnega avgusta doslej še ni bilo. V drugi polovici meseca je državo zajel vročinski val, ki ga na osnovi preteklih podatkov nismo pričakovali. V Ljubljani so zabeležili 5 dni s temperaturo vsaj 35 °C, na Kredarici pa je bila letos izmerjena rekordna avgustovska temperatura zraka, in sicer 19,6 °C. Rastline sta v tem obdobju pestila sušni in vročinski stres, iz številnih krajev so poročali o sončnih ožigih na zelenjadnicah in plodovkah. Tudi poletje kot celota je bilo ponekod med najtoplejšimi doslej. Avgusta smo nadaljevali z objavljanjem UV indeksa, spremljali pa smo tudi nastajanje ozonske luknje nad Antarktiko.

Poleg meteoroloških in agrometeoroloških značilnosti meseca smo predstavili tudi hidrološke podatke in izbrani postaji; tokrat sta bili to meteorološka postaja Bukovščica in hidrološka postaja Litija na Savi. Podatki so pokazali, da je bila vodnatost rek avgusta 22 % manjša kot navadno, zaradi pomanjkanja padavin pa je bila tudi gladina podzemne vode nizka, ponekod zelo nizka. V času juga in burje se je spremenilo valovanje in plimovanje morja, zaradi ohladitve pa se je takrat znižala tudi temperatura morja, ki se je avgusta sicer večinoma zviševala.

Kot vsak mesec objavljamo poročila o potresnem dogajanju, onesnaženosti zraka in obremenjenosti zraka s cvetnim prahom. Na merilnih mestih Ljubljana in Maribor je bil v zraku najpogostejši cvetni prah ambrozije, pelina, metlikovk, hmelja, trpotca, trav in koprivovk.

Več o dogajanju v okolju si lahko preberete v sveži številki biltena. Dostopen je na spletnih straneh Agencije RS za okolje pod bližnjico Mesečni bilten.

4. oktober 2011

Rekordno visoka temperatura morja v septembru

Septembra 2011 smo zabeležili rekordno toplo morje ob slovenski obali. Srednja mesečna temperatura morja je bila 24,2 stopinji Celzija, kar je najvišja izmerjena srednja mesečna temperatura za september v opazovalnem obdobju 1957 - 2011. Letošnja septembrska temperatura morja presega obdobno povprečje kar za dve stopinji Celzija.

Do 20. septembra smo namerili povsem poletno temperaturo morja, nad 25 stopinj Celzija. Šele v zadnji tretjini meseca se je morje nekoliko ohladilo.

Zelo visoke srednje mesečne septembrske temperature morja nad 23,5 stopinj Celzija so zabeležene še v letih 1987, 1994, 1999 in 2002.

16. september 2011

ARSO podelil okoljski znak "okoljsko marjetico" turistični kmetiji Urška

Agencija RS za okolje (ARSO) je dne 14.9.2011 Turistični kmetiji Urška iz Križevca pri Stranicah kot prvi turistični kmetiji podelila evropski znak za okolje, imenovan tudi okoljska marjetica. Slovesnosti se je udeležil Dr. Silvo Žlebir, generalni direktor ARSO, ki je tudi uradno predal certifikat gospe Vilmi Topolšek, lastnici turistične kmetije.

S pridobitvijo znaka za okolje so na Turistični kmetiji Urška dokazali, da v svojo prakso aktivno uvajajo principe ravnanja z okoljem in s tem izkazujejo proaktiven odnos do varstva okolja, kjer končni cilj ni zgolj doseči predpisane okoljske standarde, temveč s sistemom stalnih izboljšav neprestano in načrtno skrbeti za okoljske vidike poslovanja.

Na slovesni podelitvi je generalni direktor ARSO poudaril, da za turistično nastanitveno storitev, ki se odloči za tak korak, zagotovo predstavlja izziv, kako uskladiti navidezno nasprotujoče si vidike, in sicer vlagati v varstvo okolja, hkrati zadovoljiti potrebe strank ter obenem dosegati boljše poslovne rezultate. Vendar pa navedeno na kmetiji uspešno združujejo, kar so dokazali tudi z izpolnitvijo kriterijev za pridobitev okoljske marjetice.

16. september 2011

Montrealski Protokol

Ob mednarodnem dnevu zaščite ozonske plasti

Montrealski Protokol deluje – takšna je ugotovitev poročil o tanjšanju ozonske plasti. To pomeni, da so mednarodna prizadevanja za zaščito ozonske plasti, ki varuje življenje na Zemlji pred škodljivimi ultravijoličnimi žarki, uspešna. Zaustavila se je izguba ozona in hkrati so ti ukrepi pripomogli k blažitvi učinka tople grede. Zmanjšanje uporabe ozonu škodljivih snovi ima namreč koristi tako za ozonsko plast kot za podnebje.

Tema letošnjega mednarodnega dneva za zaščito ozonske plasti je ''Opuščanje HCFC- edinstvena priložnost''.

V več kot 24. letih so se izvajali ukrepi za postopno opuščanje skoraj 100 ozonu škodljivih snovi. Zadnji dogovori za pospešitev opuščanja delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov (HCFC) so bili sprejeti v letu 2007. HCFC so ozonu škodljive snovi in hkrati toplogredni plini. Najpogosteje uporabljen HCFC skoraj 2000-krat več prispeva h globalnem segrevanju kot ogljikov dioksid.

Kolikšen bo zaradi tega prispevek k izboljšanju globalnih podnebnih razmer, je odvisno od potenciala globalnega segrevanja, ki ga imajo nadomestne snovi in od energetske učinkovitosti alternativnih tehnologij, ki se uporabljajo za nadomestitev HCFC. Opuščanje teh snovi tako predstavlja za države in panoge priložnost, da pridobijo tehnologije, ki ne le odpravljajo snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, temveč hkrati tudi znižujejo stroške energije in povečajo koristi za podnebje. Nadomeščajo jih delno fluorirani ogljikovodiki (HFC) in njihova poraba hitro narašča. HFC ne tanjšajo ozonskega plašča, so pa to plini, ki imajo visok potencial globalnega segrevanja. Pogodbenice Montrealskega protokola so zato začele razmišljati tudi o dodatnih spremembah, vključno s predlogi, da bi delno fluorirane ogljikovodike začeli omejevati na način kot ozonu škodljive snovi.

Mednarodni dan zaščite ozonske plasti je priložnost, da se spomnimo vseh koristi, ki jih je prinesel Montrealski protokol. Ponuja številne izkušnje, ki jih je mogoče uporabiti za reševanje drugih globalnih okoljskih vprašanj. Z zmanjšanjem uporabe ozonu škodljivih snovi za več kot 98 odstotkov, so pogodbenice odločne na poti do obnove ozonske plasti, kar je zagotovilo, da bomo sedanje in prihodnje generacije lahko uživale v rezultatih ukrepov, usmerjenih v prihodnost.

15. september 2011

Svetovni dan ohranjanja ozonske plasti – 16. september

Tudi letos smo, tako kot vsako leto, sredi avgusta začeli z zanimanjem spremljati, kaj se dogaja z zaščitno ozonsko plastjo nad južnim polom. Te dni je ozonska luknja nad Antarktiko oslabljena bolj, kot je bila lani. Vendar izkušnje iz preteklih let kažejo, da na osnovi stanja sredi septembra še ne moremo sklepati na razvoj v naslednjih tednih.

V naših krajih je moč sončnih žarkov že opazno oslabela, na južni polobli pa je drugače. Tam je septembra še kako aktualno razmišljanje o UV sončnem sevanju in zaščiti pred njim, saj je to čas naraščanja moči sončnih žarkov in čas razvijanja ozonske luknje. Generalna skupščina Združenih narodov se je 19. decembra 1994 odločila, da 16. september razglasi za mednarodni dan ohranjanja ozonske plast. Vsako leto na ta dan obeležimo obletnico podpisa Montrealskega protokola o zmanjševanju in prenehanju uporabe ozonu nevarnih snovi. Montrealski protokol, ki je bil sprejet leta 1987, je izšel iz Dunajske konvencije o zaščiti ozonske plasti. Dunajska konvencija in Montrealski protokol spadata med najbolj široko priznane večstranske okoljske dogovore in sta zgovoren dokaz, da mednarodna skupnost lahko doseže soglasje in učinkovito ukrepa na osnovi znanstvenih spoznanj. Konvencija je določila okvir znanstvenega in tehničnega sodelovanja za nadzor ozonske plasti, medtem ko protokol ureja nadzor nad proizvodnjo, uporabo in trgovanjem s snovmi, ki tanjšajo ozonsko plast.

Koncentracija snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, je dosegla vrh v letih 1992–94, tako v spodnjih nekaj km ozračja, kot tudi v višjih plasteh, kjer je zbrana glavnina ozona, ki nas ščiti pred škodljivimi UV sončnimi žarki. Čeprav imajo ozonu škodljive snovi dolgo življenjsko dobo, pa prva znamenja že kažejo, da je bila začrtana prava pot za obnovitev dragocenega sistema, ki ščiti življenje na Zemlji pred škodljivim ultravijoličnim sevanjem. Vendar so naravni sistemi zapleteni in pogosto presenetijo, ko to najmanj pričakujemo. Tako je bilo tudi marca letos, ko se je zaščitna ozonska plast nad severnim polom močno stanjšala, uničenega pa je bilo več ozona kot kdaj koli prej nad tem območjem. Vzrok za nepričakovano močno oslabitev zaščitne ozonske plasti nad severnim polom gre pripisati meteorološkim razmeram, ki so ustvarile močan zračni vrtinec nad severnim polom. Območje oslabljene ozonske plasti je seglo tudi nad severni del Evrope in Azije. Prav tako smo imeli v tistem času nekoliko močnejše UV sevanje, kot bi ga pričakovali, tudi nad srednjo Evropo in našimi kraji.

Na sliki je debelina zaščitne ozonske plasti 14. septembra 2011 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem v % (Vir: Kanadska meteorološka služba)

7. september 2011

Bilten Agencije RS za okolje – Naše okolje

Julij 2011

Julij je bil z izjemo visokogorja po državi toplejši kot običajno. Dolgoletnega povprečja padavin niso dosegli v večjem delu Alp in Gorenjske, v Karavankah, na Koroškem in delu Notranjske, najbolj pa je bilo povprečje preseženo na Obali in Krasu, v Metliki ter na območju Pomurske ravni. Sonca je bilo več kot običajno v Ljubljanski kotlini, drugod pa povprečja niso dosegli. Vročinski val je državo zajel v prvi polovici meseca. Najbolj obremenilne so bile razmere med 9. in 14. julijem. Ob sončnem in vročem vremenu je bilo izhlapevanje še posebej visoko, kar se je poznalo tudi na rastlinah.

Julij je bil četrti zaporedni hidrološko suh mesec. Pretoki so bili v povprečju 37 % manjši kot običajno. Povprečna temperatura izbranih površinskih rek je bila 15,5 °C, povprečna mesečna temperatura Bohinjskega jezera 19,0 °C in Blejskega 22,0 °C. Stanje zalog podzemnih voda je bilo običajno ali nizko. Zelo nizke gladine so bile zabeležene v vodonosnikih Vipavske doline in Čateškega polja ter na večini merilnih mest Kranjskega, Sorškega, Brežiškega in Ptujskega polja. Srednja mesečna temperatura morja je bila 24,3 °C, kar je za julij povsem običajno.

Majhna onesnaženost zraka se je zaradi pogostih padavin, predvsem ploh in neviht, nadaljevala tudi v juliju.

Julija smo zabeležili cvetni prah 14 vrst rastlin; največ je bilo v zraku cvetnega prahu koprivovk, predvsem koprive. Nekoliko pogostejši je bil tudi cvetni prah pelina, pravega kostanja, bora, trpotca, trav in lipe.

Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so julija 2011 zapisali 130 lokalnih potresov.

Več o dogajanju v okolju si lahko preberete v sveži številki biltena. Dostopen je na spletnih straneh Agencije RS za okolje pod bližnjico Mesečni bilten. Seveda pa nas najdete tudi na Facebooku.

29. avgust 2011

Razstava Anno Domini 1511 v Tolminu

Ob 500 letnici Idrijskega potresa

Razstava Anno Domini 1511 ob 500 letnici Idrijskega potresa se sedaj seli v Tolmin. Otvoritev bo 8.septembra ob 19. uri v Tolminskem muzeju.

Letošnje leto mineva v znamenju obletnice najmočnejšega potresa na Slovenskem z epicentrom ob Idrijskem prelomu, ki je močno prizadel Furlanijo in zahodno Slovenijo, čutili so ga daleč po Evropi. Do usodnega dogodka, ki pa je temeljito razmajal tudi Loško območje, je prišlo 26. marca 1511.

Idrija je letos že obeležila 500-letnico potresa z razstavo, ki osvetljuje zgodovinska dogajanja v Idriji in Evropi na začetku 16. stoletja, zgoščeno povzema zgodovino razumevanja nastanka potresov in poljudno osvetljuje osnovna vedenja o nastanku, merjenjih, učinkih in posledicah potresov.

Vljudno vabljeni!

25. avgust 2011

ARSO podelil okoljski znak "okoljsko marjetico" Družbi Jub

Agencija RS za okolje (ARSO)je podelila kemični industriji Jub iz Dola pri Ljubljani, certifikat-ECO Label-znak za okolje imenovan okoljska marjetica.Slovesnosti se je udeležila Adrijana Viler Kovačič, namestnica generalnega direktorja ARSO, ki je tudi uradno predala certifikat Štefanu Hoyerju, predsedniku uprave Jub holding.

Družba JUB, pri nas poznana kot najstarejša proizvajalka zidnih barv, je kot prva v svoji panogi v Sloveniji pridobila pravice za uporabo tega okoljskega znaka evropske unije za notranje barve in lake. Okoljsko marjetico v Evropski Uniji podeljujejo tistim proizvajalcem barv in premazov, ki izpolnjujejo visoke okoljske standarde in pri proizvodnji ter uporabi svojih izdelkov zagotavljajo najmanjše možne negativne vplive na okolje.

Znak za okolje Evropske unije (eco-label flower oziroma okoljska marjetica) je eden od pomembnih instrumentov zagotavljanja varstva okolja, ki je prostovoljen in osnovan na tržni osnovi. Znak odlikuje proizvode oziroma storitve, ki zadovoljujejo visoke okoljske standarde ter visoka merila glede uporabnosti. Okoljska marjetica pomeni za njenega pridobitelja dodano vrednost in konkurenčno prednost na rastočem trgu blaga in storitev.

Znak za okolje je znak, ki ga je Evropska unija vpeljala v svoj pravni red že od leta 1992, njegovega pridobitelja pa zavezuje k trajni strategiji varovanja okolja v največji možni meri v celotnem življenjskem obdobju proizvodov oziroma storitev, ki jih ponuja tržišču.

24. avgust 2011

Vročinski stres in poletna suša

Ob vročinskem valu je oskrba tal z vodo ponovno kritična na Obali in v višjih predelih Slovenske Istre. Tudi na Krasu, Goriškem in Vipavskem je voda v tleh postala ponovno rastlinam težje dostopna. Podobno je tudi v drugih predelih Slovenije. Poljščine in trajni nasadi so v večjem delu Slovenije v vročinskem in sušnem stresu.

Vročina sproža visoko izhlapevanje, skupno je bilo letos na Primorskem nadpovprečno število dni z evapotranspiracijo nad 5 mm. Dolgoletno povprečje (1993 – 2010) je bilo 24. avgusta preseženo že za 12 dni. Mesečno povprečje je bilo preseženo v maju, podobno bo tudi v avgustu.

Vročina vpliva na prezgodnje dozorevanje sadnega drevja in vinske trte. Nevarnost predstavljajo tudi sončni ožigi, ki lahko občutno zmanjšajo kvaliteto plodov. Na Primorskem se je dva tedna prej kot običajno začela trgatev. Vlada tudi visoka toplotna obremenitev za živino. Slabšajo se tudi razmere v hlevih, še posebej na mestih, kjer je koncentracija živali visoka. V primeru visokih temperatur zraka in visoke relativne vlažnosti se lahko pojavijo znaki vročinskega stresa.

Vremenski obeti kažejo, da se bo vročina nadaljevala še do sobote, v noči na nedeljo pričakujemo ohladitev, na severu Slovenije mogoče tudi nekaj padavin.

23. avgust 2011

Vročinski val in njegovi učinki

Vročinski val se razvija postopoma, s trajanjem ga tudi vse težje prenašamo. Ko govorimo o vročinskem valu in učinku na ljudi, moramo izpostaviti, da se prag toplotne obremenitve pri ljudeh razlikuje. Vročino najbolje prenašajo ljudje v dobri telesni kondiciji, prej pa začutijo obremenilne učinke vročine bolniki, starostniki, majhni otroci, ljudje s prekomerno telesno težo, tisti, ki jemljejo določeno zdravilo ipd.

Učinki vročinskega vala so obremenjujoči posebej takrat, ko se pregrejejo tudi stavbe in ponoči oddajajo akumulirano toploto. Spanje v pretoplem okolju je manj kakovostno. Da se telo povsem odpočije od vročine, se moramo več ur na dan zadrževati v toplotno neobremenilnem okolju, za dejavnost na prostem pa izkoristimo jutra in pozne večere.

Če smo dlje izpostavljeni vročini, postajamo vse bolj utrujeni in koncentracija hitreje popusti. Nekatere raziskave kažejo, da ne popušča le sposobnost hitrega odzivanja, ampak tudi tolerantnost.

Prilagajanje na vročino

Vročini se lahko prilagodimo in izboljšamo počutje na več načinov, omenimo le nekatere: uživanje lahke hrane in pitje zadostnih količin tekočine (odsvetujemo kavo, alkohol in zelo sladke pijače), primeren izbor dejavnosti in njihova razporeditev čez dan, primerna lahka in zračna obleka svetle barve, uporaba sončnikov in drugih zaščit pred neposrednimi sončnimi žarki, hlajenje prostorov in umik v naravo ali na večjo nadmorsko višino. Izkoristimo razmeroma sveža jutra, takrat temeljito prezračimo prostore, čez dan soncu z zunanjim senčenjem preprečimo, da bi sijalo v prostore. Toplotna obremenitev je v mestu večja kot na podeželju.

V preteklosti, ko večina vozil še ni imela klimatskih naprav, je bil opazen porast števila prometnih nesreč, danes pa je lažje, saj je večina vozil opremljena s klimatsko napravo. Ta lahko opazno izboljša naše počutje, ne samo s hlajenjem zraka, ampak tudi z odvzemanjem vlage iz zraka. Paziti pa je potrebno, da ne pretiravamo z nastavljanjem premočnega hlajenja, saj je hiter prehod iz močno ohlajenega prostora na prosto, kjer vlada vročina, velika obremenitev za telo (predvsem za ožilje in srce).

Vročina in domače živali

Posebno pozornost moramo v času poletne vročine nameniti domačim živalim. V času vročine potrebujejo še več pitne vode kot sicer in možnost zatočišča v senco, hlevi pa morajo biti prezračeni. Tudi na pašniku mora živina imeti dostop do sence in pitne vode. Pravilnik o zaščiti hišnih živali določa minimalne pogoje za zaščito hišnih živali, v njem so predvidene tudi visoke denarne kazni za kršitelje.

Varovanje pred učinki ozona

V obdobjih sončnega in vročega vremena moramo biti pozorni na povišano koncentracijo prizemnega ozona. Pričakujemo, da bo na Primorskem, ta teden presežena opozorilna urna vrednost za ozon (180 mikrogramov/m3). Koncentracije ozona so najvišje med 12. in 16. uro, na Primorskem in ob Obali pa med 12. do 18. uro. Pri občutljivih posameznikih se lahko pojavijo značilni simptomi, kot so oteženo dihanje, tesnoba v prsnem košu, kašljanje in pekoč občutek v očeh. Omenjeni učinki so še posebej pogosti pri otrocih in starejših ljudeh. Prav tako so škodljivim učinkom ozona bolj izpostavljeni fizično aktivni ljudje, saj se z aktivnostjo poveča volumen vdihanega zraka.
Da bi se izognili učinkom ozona na dihala, se izogibamo zadrževanju na prostem. Fizične aktivnosti izvajamo v jutranjih urah, ko so koncentracije ozona nižje. Torej so priporočila za lažje prenašanje vročine koristna tudi za varovanje pred škodljivimi učinki ozona. Domove prezračimo zjutraj, v času zelo visokih koncentracij pa ne odpiramo oken in vrat, saj so koncentracije ozona v notranjih prostorih praviloma nižje kot zunaj.

UV sončno sevanje

Vrednosti UV indeksa so te dni visoke: v gorah 9, po nižinah 8 in so primerljive s tistimi, ki smo jih imeli v drugi polovici julija, ko je prevladovalo razmeroma hladno vreme s pogostimi padavinami.

Vroči dnevi in rekordi

V ponedeljek so na Kredarici izmerili najvišjo avgustovsko temperaturo doslej, dosegla je 19,6 °C.

V preteklosti smo imeli v Ljubljani avgusta izjemno veliko vročih dni (to so dnevi, ko temperatura doseže vsaj 30 °C) leta 1992 (22), doslej največ vročih dni pa je bilo v izjemnem avgustu 2003, in sicer 23. Sledi jima avgust 2001 z 18 vročimi dnevi. Lani so bili v Ljubljani avgusta samo 3 vroči dnevi. Kar nekajkrat pa temperatura v osrednji Sloveniji avgusta ni dosegla 30 °C, v bližnji preteklosti je bilo tako avgusta 2005 in 2006.

V drugi polovici avgusta je takšen vročinski val, kot ga imamo, izjemen. Vse kaže, da postajajo hitri prehodi med hladnim in vročim vremenom ter obratno vse pogostejši in ta trend se bo predvidoma nadaljeval tudi v bodoče.