Potek povprečne temperature zraka v februarju 2010 v letih 1951–2010 in povprečje 1961–1990

Povprečna temperatura je bila v večjem delu države skoraj enaka dolgoletnemu povprečju, le na Obali je bil odklon opazno večji kot drugod.

Odklon povprečne temperature in osončenosti v februarju 2010 od povprečja 1961–1990

Največji odklon so zabeležili na Obali, in sicer nad 1 °C. V večjem delu države je bil odklon temperature med 0 °C in 1 °C, negativen pa je bil v večjem delu Alpskega sveta, delu Ljubljanske kotline in Posavju.

Sončnega vremena je bilo tokrat manj kot običajno. Februarja lani je bilo sonca bistveno več, saj so povsod presegli dolgoletno povprečje. Letos pa so se običajni osončenosti najbolj približali le v skrajnem delu Prekmurja, kjer so zabeležili nad 90 % dolgotrajne osončenosti. Najmanj sončnega vremena so imeli v osrednji Ljubljanski kotlini, na Notranjskem, Dolenjskem, Brežiško-Krški kotlini in Beli krajini, kjer niso dosegli 70 % običajne osončenosti.

Padavine v februarju 2010 v obdobju 1951–2010 in povprečje 1961–1990

Padavin je bilo povsod več, kot je običajno za ta mesec, a je bil februar v preteklosti že večkrat bolj namočen. V Ljubljani je bilo največ padavin leta 1968, v visokogorju pa so jih največ namerili leta 1955.

Odklon povprečne dnevne temperature v februarju 2010 od povprečja 1961–1990

V prvi polovici februarja so prevladovali hladnejši dnevi od povprečja, proti koncu meseca pa se je bistveno otoplilo, še posebej v nižinskem svetu, kjer so bili odkloni tudi največji.

Dnevno trajanje sončnega obsevanja in padavine v februarju 2010

Po zbranih podatkih so največ sončnih dni imeli v visokogorju, najmanj sončnega vremena pa je bilo po kotlinah v notranjosti države. Preko meseca so bile padavine dokaj enakomerno razporejene, v visokogorju je po namočenosti najbolj prehod med drugo in zadnjo tretjino februarja.

Porazdelitev padavin in odklon od dolgoletnega povprečja v februarju 2010

Februarja je bilo največ padavin v zahodni polovici države, še posebej v Predalpskem hribovju, kjer je padlo nad 210 mm padavin. Najmanj padavin pa je bilo v severovzhodni Sloveniji in na Koroškem, kjer so izmerili pod 90 mm.

Dolgoletno povprečje padavin je bilo povsod po državi preseženo, najbolj na Obali. Tudi v osrednji in zahodni Sloveniji so dolgoletno povprečje opazno presegli.

Potek povprečne temperature zraka v zimi 2009/2010 v letih 1951–2010 in povprečje 1961–1990

Povprečna temperatura je bila v večjem delu države nad dolgoletnem povprečjem, le v visokogorju je bila že drugo leto zapored pod dolgoletnim povprečjem. Zima je po nižinah v zadnjih letih toplejša od dolgoletnega povprečja.

Odklon povprečne temperature in osončenosti v zimi 2009/2010 od povprečja 1961–1990

Odklon do -1 °C je bil v Posočju in goratem predelu severozahodne Slovenije, največji odklon pa so zabeležili v visokogorju, kjer je presegel -1 °C. Drugod in v nižinskem svetu je bil odklon pozitiven.

Najbolj so se dolgoletni povprečni osončenosti približali v visokogorju in na Obali. Nad ¾ običajne osončenosti so dosegli v zahodni in severovzhodni Sloveniji, sonca pa je v letošnji zimi najbolj primanjkovalo v delu Ljubljanske kotline, Dolenjske, Bele krajine in Krško-Brežiške kotline, kjer so dosegli komaj 60 % običajne osončenosti.

Porazdelitev padavin in odklon od dolgoletnega povprečja v zimi 2009/2010

V letošnji zimi je bilo padavin povsod več, kot je to običajno. Največ padavin je padlo v skrajno zahodnem koncu države; v širšem območju Posočja nad 500 mm padavin. Najmanj padavin pa je bilo v severovzhodni Sloveniji, pod 90 mm.

Dolgoletno povprečje padavin je bilo preseženo povsod po državi, najbolj na Obali, kjer je bila zabeležena dvakratna količina padavin. Tudi v osrednji in zahodni Sloveniji so dolgoletno povprečje opazno presegli.

Padavine v zimi 2009/2010 v obdobju 1951–2010 in povprečje 1961–1990

V visokogorju se letošnja zima lahko primerja s preteklo zimo, prav tako v Ljubljani, kjer so zabeležili tudi že bolj namočene zime. Največ padavin je bilo v zimskem obdobju 1976/77. Obala je bila najbolj namočena v zimi 1978/79, v Prekmurju pa je že drugo leto zapored opazen presežek zimskih padavin.

Najvišja višina snega in število dni s snegom v zimi 2009/2010 v letih 1951–2010 od povprečja 1961–1990

Višina snega je bila najvišja v visokogorju, a je bilo v preteklih sezonah že več snega. Tudi po nižinah osrednje Slovenije in Dolenjske je bilo snega več kot v referenčnem obdobju; zadnja podobna zima je bila v letu 2005/06. Že četrto zimo zapored je bilo manj snega le v Prekmurju.
Sneg je vztrajal dolgo prav povsod po državi. V Ljubljani je bilo 65 dni s snežno odejo, dlje se je nazadnje sneg obdržal pozimi 2005/06, a je bila takrat višina snega manjša. Ravno obratna slika je bila v Prekmurju, kjer se je sneg zadrževal manj časa.

Trajanje sončnega obsevanja v zimi 2009/2010 od povprečja 1961–1990

Pozimi je bilo povsod po državi občutno manj sončnega vremena in dolgoletnega povprečja niso nikjer presegli. Najmanjše trajanje sončnega obsevanja je bilo v nižinskem svetu Ljubljanske kotline, Dolenjske in Prekmurja.

Vremenski izgledi za pomlad 2010

Izdano 25.2.2010

Evropa: Izračuni vodilnih evropskih meteoroloških centrov, ki se ukvarjajo s sezonskimi vremenskimi napovedmi (ECMWF, Met Office, Meteo-France, NCEP) za trimesečje marec, april in maj 2010 napovedujejo dokaj hladno vreme v severnem delu Evrope in nadpovprečno toplo vreme v vzhodnem Sredozemlju. V večjem delu zahodne in srednje Evrope, pa tudi v zahodnem in severnem Sredozemlju bodo predvidoma temperature zelo blizu povprečnim za obdobje 1981-2005.
Količina padavin naj bila nekoliko nadpovprečna predvsem v pasu od severne Španije in Francije na zahodu do Panonske nižine na vzhodu. Pomanjkanje dežja je pričakovati predvsem na severu Skandinavije in pa v vzhodnem Sredozemlju.

Slovenija: Na območju Slovenije lahko pričakujemo povprečno toplo in nadpovprečno namočeno pomlad.

Opomba: Sezonske vremenske napovedi v zmernih geografskih širinah so dokaj nezanesljive. Možna so tudi velika odstopanja od napovedanih vrednosti.

Viri informacij:

http://www.ecmwf.int
http://www.cpc.ncep.noaa.gov
http://www.metoffice.gov.uk/science/creating/monthsahead/seasonal/
http://iri.columbia.edu
http://www.arso.gov.si/vreme/agrometeorologija/aktualno.html