Potek povprečne temperature zraka januarja v letih 1951–2012 in povprečje 1961–1990

Povprečna temperatura zraka je bila v večjem delu države nad dolgoletnim povprečjem, v Portorožu so bile običajne vrednosti presežene zgolj za spoznanje, v visokogorju pa je bilo hladneje kot običajno. Na Kredarici, v Ljubljani in Novem mestu je bil najhladnejši januar 1963, v Murski Soboti in Celju 1964, na Obali pa 1954. Po nižinah države ostaja najtoplejši januar 2007, na Kredarici pa se je temperatura v povprečju najnižje spustila leta 1989.

Odklon povprečne temperature in osončenosti januarja 2012 od povprečja 1961–1990

Januarja je bilo v večjem delu države topleje kot v dolgoletnem povprečju, odklon povprečne temperature se je od vzhoda proti zahodu zmanjševal. Tako običajnih vrednosti niso dosegli ponekod v Julijskih Alpah, v Posočju in na Krasu, a odkloni niso presegli –1 °C. Drugod na zahodu so povprečje presegli, odklon pa se je gibal med 0 in 2 °C; v osrednjem delu Slovenije in v vzhodni polovici države pa je presegel 2 °C.

Sonca je bilo januarja občutno več kot običajno, relativna osončenost se je večala proti osrčju države. Tako je bil presežek v osrednjem delu Slovenije večji od 150 %, v širokem pasu od Kamniško-Savinjskih Alp in na zahodu čez Škofjeloško hribovje in Notranjsko proti jugu vse do meje s Hrvaško, na vzhodu pa čez Posavsko hribovje, Suho krajino in Kočevsko prav tako do državne meje je odklon presegel 100 %, tak odklon so zabeležili tudi v Pomurju; v večjem delu države se je presežek gibal med 50 in 100 %, pod 50 % pa je znašal na območju Posočja in visokogorja.

Porazdelitev padavin in odklon od dolgoletnega povprečja januarja 2012

Največ padavin je bilo na območju Posočja, kjer je padlo nad 40 mm. Na približno polovici ozemlja so zabeležili več kot 20 mm, v pasu od Kamniško-Savinjskih Alp, Posavskega hribovja in Krško-Brežiške kotline čez ves severovzhodni del države pa je bilo padavin najmanj, izmerili so pod 20 mm.

Padavine so po vsej državi opazno zaostajale za dolgoletnim povprečjem. Nad 40 % običajnih vrednosti je padlo le v delu Julijskih Alp, drugod v visokogorju, Posočju, na Notranjskem, v osrednji Sloveniji in na Dolenjskem z izjemo Goteniške gore nad 30 %, drugod pa je bilo pod 30 % običajnih padavin.

Padavine januarja v obdobju 1951–2012 in povprečje 1961–1990

Januarja 2012 so na vseh prikazanih merilnih postajah izmerili opazno manj padavin kot v dolgoletnem povprečju.

Odklon povprečne dnevne temperature januarja 2012 od povprečja 1961–1990

Januarja je povprečna dnevna temperatura precej nihala. Mesec se je v večjem delu države začel z nadpovprečno toplim vremenom, ki je v Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti vztrajalo vse do 25. v mesecu in so ga prekinjali le posamezni hladni dnevi, v zadnjem tednu januarja pa je živo srebro zdrsnilo pod običajne vrednosti in tam ostalo do konca meseca. V Biljah in Portorožu je toplo obdobje z enodnevnimi vmesnimi otoplitvami trajalo do 13. januarja, nato pa so do konca meseca večinoma prevladovali hladnejši dnevi od povprečja. Na Kredarici so bile razmere nekoliko drugačne, saj so se dokaj enakomerno izmenjavala toplejša in hladnejša nekajdnevna obdobja. Po vsej državi so največji negativni odklon zabeležili zadnji dan v mesecu.

Dnevno trajanje sončnega obsevanja in padavine januarja 2012

Padavine so bile večinoma zgoščene v prvem tednu meseca.

Vrhunec letošnje zime

Izdano: 27.1.2012, obnovljeno 3.2.2012

Vse do 12. februarja pričakujemo na območju Slovenije mrzlo zimsko vreme.

Danes se bo burja na Primorskem krepila in bo čez dan na Vipavskem v sunkih spet presegla hitrost 140 km/h. Najmočnejša bo zvečer, v noči na soboto in v soboto zjutraj, ko bodo sunki v Vipavski dolini dosegli 180 km/h, drugod na Primorskem pa lahko od 100 do 130 km/h. Slabeti bo začela jutri sredi dneva.

Dnevne temperature se danes in še nekaj naslednjih dni v večjem delu države ne bodo dvignile nad -5 stopinj, pod ničlo bodo ostale tudi ob morju in na Goriškem. Veter bo še stopnjeval občutek mraza.

Ponoči bo sneženje od juga zajelo vso Slovenijo. Do jutri sredi dneva bo v večjem delu države zapadlo od 5 do 15 cm snega, v južni Sloveniji pa od 20 do 30 cm. Veter bo povzročal snežne zamete.

Novo sneženje bo Slovenijo predvidoma zajelo v noči na torek in do torka zvečer lahko pričakujemo še od 10 do 20 cm suhega snega.

V dneh od srede 8.2. naprej vse do konca tedna pričakujemo dokaj jasno vreme. Jutranje temperature bodo zelo nizke in bodo večinoma okoli -15, v izpostavljenih legah pa tudi pod -20 stopinj C. Podnevi bo mraz ob sončnem vremenu bolj znosen, a vse do konca tedna bodo tudi popoldanske temperature v večjem delu države - z izjemo Primorske - še ostale pod ničlo.

Potek povprečne temperature zraka v prvih dveh tretjinah januarja v letih 1951–2012 in povprečje 1961–1990

Povprečna temperatura zraka je bila v prvih dveh tretjinah januarja po vsej državi nad običajnimi vrednostmi, a so v preteklosti že zabeležili višjo temperaturo. V povprečju je bilo najtopleje leta 2007, najnižje pa se je živo srebro spustilo leta 1985.

Padavine v prvih dveh tretjinah januarja v obdobju 1951–2012 in povprečje 1961–1990

Na vseh merilnih postajah je bilo manj padavin kot običajno, a so v preteklosti že dostikrat izmerili manjšo količino. V preteklosti se je že zgodilo, da prvih dvajset dni januarja padavin sploh ni bilo.

Odklon povprečne dnevne temperature v prvih dveh tretjinah januarja 2012 od povprečja 1961–1990

Povprečna dnevna temperatura je bila v obravnavanem obdobju večinoma nad običajnimi vrednostmi. V Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti je bil le en dan hladnejši od dolgoletnega povprečja. V Biljah in Portorožu je bil prvi dan meseca hladen, nato pa se je živo srebro dvignilo nad običajne vrednosti in z izjemo enega dne tam vztrajalo do sredine januarja, ko se je ponovno ohladilo. Dnevna temperatura je nato večinoma ostala pod povprečjem do konca obravnavanega obdobja. Nekoliko drugačne so bile temperaturne razmere na Kredarici, kjer so se izmenjevala nekajdnevna hladnejša in toplejša obdobja.

Dnevno trajanje sončnega obsevanja in padavine v prvih dveh tretjinah januarja 2012

Padavine so bile zgoščene v prvi tretjini meseca, največ jih je bilo v visokogorju.

Porazdelitev padavin in odklon od dolgoletnega povprečja v prvih dveh tretjinah januarja 2012

Po do zdaj zbranih podatkih je bilo v prvih dveh tretjinah januarja največ padavin na zahodu države; na območju Julijskih Alp, Cerknega, Idrije in celotnega Posočja je padlo nad 40 mm, drugod na zahodu večinoma nad 20 mm, v vzhodni polovici države pa niso zabeležili niti 20 mm padavin.

Dolgoletno povprečje padavin ni bilo doseženo nikjer. Običajnim vrednostim so se najbolj približali na Krasu in v delu Julijskih Alp, kjer so presegli 60 % dolgoletnega povprečja. V zahodni polovici države so večinoma dosegli med 40 in 60 %, v večjem delu države pa med 20 in 40 % običajnih vrednosti. Najmanj, pod eno petino povprečnih padavin, so zabeležili v Beli krajini.

Odklon povprečne temperature in osončenosti v prvih dveh tretjinah januarja 2012 od povprečja 1961–1990

V Sloveniji je bilo v prvih dvajsetih dneh januarja občutno topleje kot običajno. V pasu od Ljubljanske kotline proti vzhodu do Gorjancev čez Bizeljsko, Kozjansko, Ptujsko, Slovenske gorice in Prekmurje vse do meje z Madžarsko je odklon presegel 4 °C. V visokogorju, na Goriškem in Primorskem je bil manjši od 2 °C, drugod pa se je gibal med 2 in 4 °C.

Dolgoletno povprečje trajanja sončnega obsevanja je bilo opazno preseženo po vsej državi. Presežek se je večal proti osrčju države. Za več kot trikrat so povprečje presegli v Ljubljanski kotlini, v osrednjem delu Slovenije pa je bilo vsaj dvainpolkrat več sonca kot običajno. V širokem pasu od Kamniško-Savinjskih Alp, ki je na zahodu segal do Škofjeloškega hribovja in Trnovskega gozda, na vzhodu pa do Posavskega hribovja in Suhe krajine ter čez jug države vse do meje s Hrvaško je bil presežek več kot dvakraten, za toliko so dolgoletno povprečje presegli tudi v Prekmurju. V večjem delu države se je presežek gibal med 50 in 100 %, v visokogorju in Posočju pa je bil manjši od 50 %.

Odklon povprečne temperature in osončenosti leta 2011 od povprečja 1961–1990

Po do sedaj zbranih podatkih je bilo v Sloveniji leto 2011 v pretežnem delu ozemlja za 1,5 do 2 °C toplejše od dolgoletnega povprečja. Tako velik odklon povprečne letne temperature opazno presega običajno spremenljivost in leto 2011 se uvršča med nekaj najtoplejših doslej.

Glede na običajne razmere je bilo sončnega vremena povsod več kot običajno vsaj za desetino dolgoletnega povprečja. V Mariboru z okolico, v osrednji Sloveniji in zahodno ter južno od nje je presežek znašal vsaj petino dolgoletnega povprečja.

Potek povprečne temperature zraka v letih 1951–2011 in povprečje 1961–1990

Na Kredarici je bilo leto 2011 s povprečno temperaturo 0,2 °C najtoplejše odkar merimo temperaturo na tem visokogorskem observatoriju. Čeprav drugod po državi leto 2011 ni bilo najtoplejše, se uvršča med nekaj najtoplejših doslej. Odklon od dolgoletnega povprečja pa je statistično pomemben.

Padavine leta 2011 in povprečje 1961–1990

Na prikazanih postajah so padavine v letu 2011 opazno zaostajale za povprečjem primerjalnega obdobja. V Ljubljani (998 mm) in Portorožu (614 mm) je bilo leto 2011 od sredine minulega stoletja najbolj skromno s padavinami.

Osončenost leta 2011 in povprečje 1961–1990

Sončnega vremena je bilo leta 2011 več kot običajno, na Obali (2744 ur) je bilo to najbolj sončno leto od leta 1955. Tudi v Ljubljani (2235 ur) je bilo lansko leto eno najbolj sončnih, nekoliko več sonca je bilo le v letih 2000 in 2003.

Odklon povprečne mesečne temperature leta 2011 od povprečja 1961–1990

V letu 2011 so pri povprečni mesečni temperaturi opazno prevladovali meseci toplejši od dolgoletnega povprečja. Pozitivni odkloni so bili večinoma večji od negativnih, ki smo jih zabeležili oktobra, ponekod pa tudi novembra in februarja. V visokogorju je bil nekoliko hladnejši kot običajno tudi julij.

Odklon mesečnih padavin leta 2011 od povprečja 1961–1990

V letu 201 1 je bila večina mesecev bolj suha od dolgoletnega povprečja. S skromnimi padavinami je izstopal predvsem november, na primorskem pa tudi avgust. Padavine so presegle običajne julija in oktobra, na Goriškem tudi marca, v visokogorju so padavine presegle dolgoletno povprečje tudi junija.

Odklon povprečne mesečne osončenosti leta 2011 od povprečja 1961–1990

V letu 2011 so bili nadpovprečno sončni meseci v večini, zato je bilo tudi leto 2011 kot celota nadpovprečno sončno. Povsod po državi so bili nadpovprečno sončni februar, marec, april, maj, avgust in september, oktober pa je bil vsaj povprečno osončen. V zahodni Sloveniji je po nadpovprečni osončenosti izstopal tudi november.

Porazdelitev padavin in odklon od dolgoletnega povprečja v letu 2011

Po do zdaj zbranih podatkih je bilo največ padavin na severozahodu države, kjer so zabeležili nad 1200 mm. V pretežnem delu vzhodne polovice države in na jugu je padlo med 600 in 900 mm. Podatki so preliminarni, saj podatki večine merilnih postaj v tem prikazu še niso upoštevani.

Po do zdaj zbranih podatkih je bilo padavin povsod manj kot običajno. Med 80 in 90 % dolgoletnega povprečja so dosegli v Ratečah, na Koroškem in severovzhodu države. Goriška, Kras in Obala ter Notranjska so zabeležili od 60 do 70 % običajnih letnih padavin.