Podnebne spremembe - vprašanja in odgovori

Kako varčneje in bolj varno uporabljamo prevozna sredstva?

Ko hodimo, to ni le dobro za naše zdravje, ampak pomaga tudi okolju. Pri uporabi prevoznih sredstev pa so potrebne prave odločitve za znižanje izpustov CO2.

Kolo, pešačenje, več potnikov v avtomobilu, javna prevozna sredstva ali delo na daljavo. To so le nekatere možnosti. Povprečno se na vsak liter porabljenega goriva sprosti več kot 2,5 kg CO2.

Izogibajmo se predvsem kratkim vožnjam z avtomobilom. Poraba goriva in izpusti CO2 so večji, če je motor še hladen, zato ne ogrevajmo hladnega motorja na mestu. Raziskave kažejo, da je polovica voženj v mestu krajših od 3 km; tako razdaljo zlahka opravimo peš ali s kolesom.

Uporabljajmo avtomobile za daljša potovanja. Mrzel motor porabi dvakrat več goriva in katalizator postane učinkovit šele po deset kilometrski vožnji.

Načrtujmo naša potovanja. S tem se bomo izognili prometnim zamaškom in se pripravili na cestne razmere. Tako bo naša vožnja kar najbolj stalna, brez naglih zaviranj in pospeševanj.

Ko obtičimo v prometu za dlje časa, raje ugasnimo avtomobile. Ko avto stoji, ne potrebuje nobene moči oziroma pogona. Če motor teče tudi na mestu, pri tem porablja gorivo, praviloma od enega do dveh litrov na uro. Pri vožnji po mestni gneči, kjer je veliko semaforjev, to lahko pomeni tudi 3 do 4 litre goriva na vsakih 100 km. Enako velja za (ne)vožnjo v avtocestnih zastojih, četudi motor ugasnemo le za nekaj sekund. Danes avtomobili ne porabijo dodatnega goriva za ponovni zagon motorja.

Če avto zamenjamo, premislimo o porabi goriva novega vozila. Po evropskih predpisih morajo izdelovalci avtomobilov v prodajnih salonih in oglasih prikazati informacije o izpustih CO2 in porabi avtomobilov.

Kaj pa eko-vožnja? Tako lahko porabo goriva zmanjšamo za 5 %. Speljujmo brez močnega dodajanja plina, v višjo prestavo pa prestavimo čim prej in ohranjajmo stalno hitrost.

Vozimo z minimalnimi vrtljaji, ki jih avtomobil še dopušča, saj je tako poraba goriva manjša.

Pravočasno prestavljajmo v višjo prestavo. Prej ko bomo posegli po prestavni ročici, več
goriva bomo privarčevali.

Klimatsko napravo uporabljajmo varčno. Vključena klimatska naprava poveča porabo goriva in izpuste CO2 za 5 %. Če naprava omogoča, uporabljajmo nastavitev eko.

Poiščimo druge možnosti prevoza. Letenje je najhitreje rastoči vir izpustov CO2 na svetu. Če letimo, premislimo o nadomestilu izpustov ogljika. Obstajajo organizacije, ki izračunajo povzročene izpuste in vlagajo sredstva v obnovljivo energijo.

Če vozimo počasneje in umirjeno, bomo porabili manj goriva in oddali manj CO2 v ozračje.

Tudi prazen nosilec za prtljago, pritrjen na streho vozila, poveča porabo goriva, zato ga odstranimo, kadar ga ne potrebujemo.

Poskrbimo za pravilen tlak v pnevmatikah.

Redno servisirajmo avto. Umazani in zamašeni zračni filtri ter zamaščene vžigalne svečice lahko močno povečajo porabo, prav tako obrabljene zavorne obloge, ki tudi takrat, ko ne zaviramo, narahlo drsajo po zavornem kolutu.

Kako lahko kot posamezniki varčno uporabljamo energijo?

Prilagamo vam nekaj nasvetov za domačo rabo

Ugašajmo luči, ko jih ne potrebujemo. Če izklopimo pet luči v času, ko jih ne potrebujemo, lahko prihranimo približno 60 evrov letno. S tem se tudi izognemo 400 kg izpustom CO2 letno.

Če uporabljamo varčne žarnice, jih imamo lahko 10-krat dlje od navadnih. Varčne žarnice so ob nakupu dražje, vendar cenejše po svoji življenjski dobi. S tem prihranimo in se izognemo približno 400 kg izpustov CO2 letno.

Ne puščajmo naprav v načinu pripravljenosti. Če na napravi uporabimo funkcijo za vklop/izklop, prihranimo veliko energije. Televizor, ki je vključen tri ure dnevno (povprečni čas gledanja televizije v Evropi) in 21 ur v pripravljenosti, porabi tudi do 40 % energije v načinu pripravljenosti.

Energijo prihranimo tudi, če polnilnik mobilnega telefona izključimo, ko ga ne uporabljamo. Tudi ko ni povezan, namreč še vedno črpa električno energijo.

Uporabljamo ventilator namesto klimatske naprave. Klimatske naprave so energetsko zelo požrešne. Ventilatorji so možna alternativa, klimatske naprave pa uporabljajmo varčno in poiščimo najbolj energetsko učinkovit model.

Če preklopimo na zeleno elektriko, s tem lahko pomagamo krepiti obnovljive vire energije.

Če segrejemo manj vode, lahko prihranimo veliko energije. Če bi vsi Evropejci zavreli le vodo, ki jo potrebujemo, in se izognili litru nepotrebne vrele vode dnevno, bi s prihranjeno energijo lahko napajali tretjino evropskih cestnih svetilk.

S pokrovko na loncu med kuhanjem prihranimo veliko energije, potrebne za pripravo hrane. Še boljši so ekonom lonci in uparjalniki: prihranijo lahko približno 70 %.

Če zmanjšamo temperaturo v svojem domu za 1°C, se s tem izognemo do 300 kg izpustov CO2 letno in hkrati znižamo naš račun za 5–10 %.

Če nastavimo domači termostat na nižjo temperaturo ponoči ali ko smo zdoma, bomo s tem ukrepom zmanjšali račun za ogrevanje za 7–15 %.

Stara okna z enojnim steklom lahko zamenjamo za okna z dvojnim steklom, ki imajo boljše izolacijske sposobnosti.

Skrb za dobro izolacijo doma je najučinkovitejši način za dolgoročno zmanjševanje izpustov CO2 in varčevanje z energijo. Izgube toplote skozi različne dele prostora lahko dosežejo do 50 %.

Ni priporočljivo, da toplota uhaja iz hiše dlje časa. Ko zračimo prostore, lahko odpremo okna za nekaj minut. Če pustimo majhno režo cel dan, bi potrebna energija za vzdrževanje toplote v notranjosti v šestih mrzlih mesecih (10 °C ali nižja zunanja temperatura) pomenila skoraj 1 tono izpustov CO2.

Preverimo, ali je naša voda prevroča. Ni potrebno, da je termostat nastavljen na več kot 60 °C. Enako velja za grelnik vode centralnega ogrevanja. 70 % energije, porabljene v gospodinjstvih v EU, se porabi za ogrevanje domov, dodatnih 14 % pa za gretje vode.

Pomembno je, kje stojita hladilnik in zamrzovalnik. Štedilnik ali grelnik vode porabita več energije, če sta zraven hladilnika oz. zmrzovalnika, kot če bi stala samostojno. Če ju postavimo v topel kletni prostor, se poraba energije skoraj podvoji in povzroči oddajanje dodatnih 160 kg izpustov CO2 na hladilnik letno in 320 kg na zamrzovalnik.

Dobro je, da redno odmrznemo stare hladilnike in zamrzovalnike.

Ko menjamo stari hladilnik, je priporočljivo kupiti novega z evropsko stopnjo A+ (s samodejnimi odmrzovalnimi ciklusi).

Delovanje hladilnika je potrebno nastavljati previdno. Z nastavitvijo hladilnika na najbolj hladno se porabi več energije, kot bi se sicer.

Ali pogosto dajemo vročo ali toplo hrano v hladilnik? Energijo lahko prihranimo tako, da hrano pustimo, da se ohladi, preden jo damo v hladilnik.

Pralni in pomivalni stroj je dobro uporabljati samo, kadar sta polna. Če ju potrebujemo, ko sta napol prazna, lahko uporabimo nastavitev za uporabo s polovično obremenitvijo ali ekonomično nastavitev. Ni potrebe, da nastavljamo visoke temperature. Sodobni detergenti so tako učinkoviti, da operejo oblačila in posodo tudi pri nizkih temperaturah.

Sušilni stroj je priporočljivo uporabiti le, kadar je to nujno. Vsako sušenje povzroči izpust več kot 3 kg CO2. Naravno sušenje oblačil je daleč najboljši način: oblačila bodo trajala dlje, pri tem pa se uporablja brezplačna in čista energija.

Če se oprhamo, namesto da bi se okopali, porabimo do štirikrat manj energije. Da bi povečali prihranek energije, se lahko izognemo masažnim tušem in uporabljamo nizko pretočne ročke, ki so poceni in zagotavljajo enako udobje.

Če med umivanjem zapremo pipo, lahko prihranimo nekaj litrov vode. Tudi če pipa pušča, lahko izgubimo toliko vode, da bi v enem mesecu napolnili kopalno kad, zato redno preverjajmo, ali so pipe dobro zaprte.

Kako odlagamo odpadke in kako izbiramo proizvode in embalaže, ki imajo manjši vpliv na okolje?

Vse več evropskih vlad daje pobude za recikliranje, zato slednje postaja enostavneje tudi za vsakega posameznika.

Ali rabljeno steklo vržemo v ustrezne zabojnike? Od ostalih smeti posebej ločujmo papir in karton, plastiko in pločevinke. Recikliranje ene aluminijaste pločevinke lahko prihrani 90 % energije za izdelavo nove. Pri 1 kg reciklirane plastike je prihranek 1,5 kg CO2, pri 1 kg recikliranega stekla 300 g CO2; pri recikliranju 1 kg papirja se izognemo izpustom 900 g CO2, prav tako tudi izpustom metana.

Veliko lahko naredimo, če zmanjšamo odpadke. Večina izdelkov, ki jih kupujemo, povzročajo izpuste TGP na takšen ali drugačen način, npr. med izdelavo in dobavo. Če nesemo malico v službo v posebni škatli za večkratno uporabo in ne v embalaži za enkratno uporabo, prihranimo energijo, potrebno za izdelavo nove embalaže.

Nakupovalno vrečko lahko uporabimo večkrat. Ko nakupujemo, prihranimo energijo in odpadke, če uporabimo vrečko za večkratno uporabo, ne pa tiste za enkratno uporabo, ki jo dobimo v vsaki trgovini. Prav tako 1,5-litrska steklenica zahteva manj energije in proizvede manj odpadkov kot tri steklenice po 0,5 litrov.

Zakaj ne bi reciklirali organskih odpadkov? Deponije odpadkov znašajo približno 3% EU izpustov TGP z metanom, izpuščenim zaradi razpadanja biološko razgradljivih odpadkov. Z recikliranjem organskih odpadkov ali s kompostiranjem na vrtu lahko pomagamo pri odpravi tega problema.

Poiščimo izdelke z znakom, ki vključuje okoljske standarde in zagotavlja prijaznost do okolja. Omenimo nekaj takih znakov. Evropski znak za okolje, znak za pravično trgovino, kjer so proizvajalci zavezani k varovanju okolja, fsc znak za promocijo in odgovorno ravnanje s svetovnimi gozdovi ter "liste za zdrava čistila", simboli, ki se pojavljajo na detergentih, čistilih in milih ter spodbujajo sonaravno usmeritev njihovih proizvajalcev in ohranjanje okolja za bodoče generacije.

Kaj lahko naredimo, da upočasnimo spreminjanje podnebja?

Toplogredni plini imajo dolgo življenjsko dobo, tako bodo sedanja prizadevanja za omejitev izpuščanja le-teh v ozračje obrodila sadove šele čez nekaj desetletij. Predvidene omejitve v Kjotskem protokolu ne bodo zadostovale, da bi zaustavili spreminjanje podnebja, potrebne bodo strožje omejitve. Veliko odgovornost za to nosijo razvite države. Spremeniti bo potrebno življenjski slog, uvajati nove, okolju prijaznejše tehnologije, ki bodo okolje manj obremenjevale s toplogrednimi plini. Veliko lahko prispevamo tudi posamezniki, če živimo v skladu s podnebnimi danostmi in varčno uporabljamo energijo, če je le možno pa uporabo fosilnih goriv nadomeščamo z obnovljivimi viri energije.

Kako vemo, kakšno je bilo podnebje v preteklosti?

Podatke za izračun globalne temperature zraka imamo od leta 1860, razmere v preteklosti pa lahko ocenjujejo na osnovi usedlin v jezerih in morjih, drevesnih letnicah, temperaturnih profilov v vrtinah, iz strženov večnega ledu pridobljenih v vrtinah, iz fosilnih ostankov.

Kaj je Kjotski protokol?

To je mednarodni sporazum, s katerim naj bi zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida in petih ostalih toplogrednih plinov. Sprejelo ga je 141 držav sveta, da bi zaustavile segrevanje ozračja. Protokol je začel z rusko ratifikacijo veljati 16. februarja 2005. Izpusti držav, ki so sporazum ratificirale, predstavljajo 61% svetovnih izpustov. V prvem ciljnem obdobju 2008-2012 bodo države, ki so protokol ratificirale, skušale izpuste zmanjšati za najmanj pet odstotkov v primerjavi z letom 1990. Če ta cilj primerjamo s količino izpustov, ki bi jih pričakovali za leto 2010 brez uresničevanja ciljev protokola, pomeni pravzaprav 29 % znižanje.

EU proizvaja okoli 21% vseh izpustov toplogrednih plinov. Zavezala se je, da jih bo v povprečju zmanjšala za osem odstotkov glede na leto 1990. Države članice, ki cilja ne bodo dosegle, bodo morale plačati globo; za vsako tono CO2 preveč bodo morale plačati določeno vsoto.

Kjotski protokol je namenjen zaščiti okolja, zmanjšanju onesnaževanja zraka in ustvarjanju delovnih mest v sektorjih, ki uvajajo okolju prijaznejše vire energije. Prva faza Kjotskega protokola (do leta 2012) je skromen, vendar pomemben prvi korak. Kratkoročno bo njegov najpomembnejši prispevek vzpostavitev mehanizmov, ki jih bomo v prihodnje lahko nadgrajevali. Mednje spadajo trgovanje z izpusti in prenos čistih tehnologij v razvijajoče se države.

Ali je Slovenija ranljiva na podnebne spremembe?

Podnebje postaja vse bolj cenjen naravni vir, saj odločilno vpliva na proizvodnjo hrane, vodne vire, počutje in zdravje, proizvodnjo in porabo energije ter na promet in industrijsko dejavnost. Naša naloga je, da jo v sedanji, človeštvu razmeroma prijazni obliki ohranimo tudi prihodnjim generacijam. Slovenija leži v zmernem geografskem in klimatskem pasu, zato je za nas značilna velika variabilnost podnebnih in vremenskih razmer, vsako leto pa nas doletijo tudi ekstremni vremenski in podnebni dogodki.

Že dosedanji ekstremni dogodki so pokazali, da lahko hude suše bistveno ogrozijo proizvodnjo hrane, močni nalivi pa povzročijo hudourniške poplave in plazove zaradi razmočenosti površja. Močna neurja z rušilnim vetrom, intenzivnimi padavinami in točo ogrožajo imetje in posevke, v skrajnih primerih lahko ogrozijo tudi človeška življenja.

Ali posamezen ekstremni dogodek lahko pripišemo podnebnim spremembam?

Posameznega dogodka ne moremo pripisati podnebnim spremembam, z njimi pa so nedvomno povezane spremembe v pogostosti in intenziteti ekstremnih dogodkov.

Kaj je spreminjanje podnebja?

Se podnebje spreminja naravno ali smo za spremembe krivi ljudje?

Spreminjanje podnebja je spreminjanje običajnega vremena v nekem kraju, spremenijo se lahko povprečne vrednosti pa tudi pogostost in intenziteta ekstremnih dogodkov. Obstajajo dokazi, da je večina segrevanja ozračja v zadnjih petdesetih letih posledica človekove dejavnosti, s čimer soglaša večina svetovnih strokovnjakov. Dvajseto stoletje je bilo globalno najtoplejše v zadnjem tisočletju. Deset globalno najtoplejših let je bilo v zadnjih petnajstih letih. Osemdeseta in devetdeseta leta sta bili najtoplejši desetletji, leto 1998 pa globalno najtoplejše odkar imamo globalne podatke o temperaturi.

Podatki dokazujejo, da se ozračje segreva, vendar porast temperature ni enakomeren. Opazimo ciklično pojavljanje toplejših in hladnejših obdobij v trajanju nekaj desetletij, kljub temu pa je nesporno, da se ozračje segreva. To potrjujejo tudi alpski ledeniki, ki se krčijo in talijo, dviganje morske gladine in pomikanje podnebnih pasov ter posledično spremembe v ekosistemih.

Kateri so najpomembnejši toplogredni plini?

Kako se je njihov delež v ozračju spremenil od začetka industrijske dobe?

Najpomembnejši toplogredni plin v ozračju je vodna para, vendar ljudje na njeno vsebnost za zdaj še ne vplivamo. Ostali toplogredni plini, ki vplivajo na toplotno stanje ozračja so: ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4), didušikov oksid (N2O), ozon (O3) in fluorokloroogljikovodiki (CFCs, HFCs, ...).

Od leta 1895 se je koncentracija ogljikovega dioksida zvišala za 31 %, koncentraciji metana in dušikovih oksidov pa sta se v istem obdobju povečali za 151 % in 17 %. Zvišana koncentracija toplogrednih plinov v ozračju je povečala naravni učinek tople grede in posledično se je zvišala povprečna temperatura zemeljskega ozračja.

Kako se bodo podnebne spremembe odražale na podnebju v Sloveniji?

Zagotovo nam bodo prinesle višjo povprečno temperaturo zraka, pogostejše suše in močne nalive. Zelene zime v nižinskem svetu bodo pogostejše, pričakujemo lahko tudi več vročinskih valov.

Kako je ozonska luknja povezana s podnebnimi spremembami?

Zdravje človeka in okoljski problemi v povezavi s tanjšanjem ozonske plasti so drugačni od nevarnosti, s katerimi se soočamo ob globalnem segrevanju ozračja. Nenazadnje sta ta dva pojava v nekaterih pogledih povezana - oba spreminjata svetovno ozračje. Nekateri onesnaževalci prispevajo k obema pojavoma.

Tanjšanje ozonske plasti povzroča, da škodljivi UV žarki dosežejo zemeljsko površje. Medtem ko povečano UV sevanje ni vzrok globalnega segrevanja, pa lahko povzroči kožnega raka, očesno mreno in zmanjšanje odpornosti imunskega sistema, ravno tako kot krčenje kmetijskih površin. Glavni vzrok tanjšanja ozonske plasti so fluorokloroogljikovodiki. Le-teh v industrijskih državah ne proizvajajo več.

Tako kot CO2, so tudi fluorokloroogljikovodiki plini močni toplogredni plini. V ozračju lahko ostanejo stoletje ali celo več. Njihov prispevek k tanjšanju ozonske plasti in podnebnim spremembam bo še dolgotrajen.

Kateri so najpomembnejši viri toplogrednih plinov?

Glavni dodatni vir toplogrednih plinov v ozračju je izgorevanje fosilnih goriv za ogrevanje, pogon prevoznih sredstev, proizvodnja drugih oblik energije, industrijska proizvodnjo. Druge človekove dejavnosti, kot je na primer krčenje gozdov za pridobivanje kmetijskih in urbanih površin ter deponije prav tako prispevajo k naraščanju koncentracije toplogrednih plinov.
Metan nastaja naravno, ko rastline gorijo, se prebavljajo ali gnijejo brez prisotnosti kisika. Veliko metana se v ozračje sprosti iz deponij, ob pridelavi riža in v območjih pašne živinoreje. Je pomemben toplogredni plin, saj ima 21-krat večjo sposobnost zadrževanja toplote, kot jo ima ogljikov dioksid.

Ogljikov dioksid je z vidika človekovega prispevka najpomembnejši toplogredni plin. Zaradi sproščenih količin je glavni povzročitelj podnebnih sprememb. Sprošča se predvsem ob izgorevanju fosilnih goriv; takrat vsebina ogljika oksidira in se sprosti v ozračje kot ogljikov dioksid. Tona izgorelega ogljika da 3,7 tone ogljikovega dioksida. Ocenjujejo, da se s sedanjo globalno porabo fosilnih goriv vsako leto v ozračje sprosti 22 milijard ton ogljikovega dioksida, količina pa še vedno narašča.

Didušikov oksid nastaja naravno, z uporabo kemičnih gnojil v kmetijstvu pa ga ljudje dodatno vnašamo v ozračje.

Kako spremljamo spreminjanje podnebja v Sloveniji?

Na Agenciji RS za okolje sproti ocenjujemo ogroženost posameznih regij Slovenije z ekstremnimi dogodki in predvidenimi spremembami podnebja na osnovi meteorološke merilne mreže. Brez kakovostnih podatkov in analiz ni mogoče ugotoviti spreminjanja podnebja, še manj pa pri razvojnih načrtih dolgoročno upoštevati vplive sprememb na človekove dejavnosti. Za zmanjšanje posledic vremenskih ujm in za prilagajanje podnebju, ki ga je obvezno potrebno obravnavati kot naravno danost, je nujna dobro organizirana in učinkovita državna meteorološka služba. Za potrebe ocenjevanja podnebnih sprememb so bistveni izsledki na osnovi šestih referenčnih klimatoloških postaj, kjer opravljamo meritve in opazovanja v nespremenjenih razmerah. Tudi majhne spremembe v okolici merilnega mesta namreč vplivajo na izmerjene vrednosti.

Kakšne globalne spremembe podnebja pričakujemo?

Napovedati spremembe podnebja do konca stopletja je težko, saj ne vemo, kako bo naraščalo prebivalstvo, kako hitro se bodo razvijale okolju prijaznejše tehnologije, kakšen bo družbeni, gospodarski in politični razvoj. Kljub temu so vsi modeli soglasni, da se bo ozračje 6 °C. Porast temperature ne bo povsod enakomeren, nekatera območja se bodo ogrevala bolj od drugih. Negotovost v napovedih sprememb padavinskega režima je večja, predvidevajo, da bodo že doslej sušna območja še bolj sušna, predvsem pa nas skrbi pomanjkanje pitne vode. Dvig morske gladine do konca stoletja ocenjujejo na okoli 1 m, dokaj verjetno pa bo dosegel 1,5 m. Pogostejše bodo vremenske ujme, ki bodo ogrožale lastnino in življenja ljudi. Ledeniki in večni led in sneg v okolici zemeljskih polov se bodo še naprej krčili. Težko predvidljive, vebdar bistvene, bodo tudi posledice za vegetacijo, biotsko raznolikost, pridelavo hrane in zdravje ljudi.

Kako toplogredni plini vplivajo na podnebje?

Kakšno bi bilo podnebje brez toplogrednih plinov?

Zemeljsko ozračje je zmes plinov, nekateri med njimi vpijajo in sevajo toplotne žarke. Prav ti plini prispevajo k ugodnim toplotnim razmeram na zemeljskem površju s tem, ko zadržujejo toploto v bližini zemeljskega površja. Brez toplogrednih plinov v ozračju, bi se povprečna temperatura iz sedanjih 15 °C znižala za okoli 33 °C; temperatura -18 °C pa je za sedanje oblike življenja neustrezna.

S tem, ko smo ljudje s svojo dejavnostjo zvišali koncentracijo toplogrednih plinov v ozračju, smo okrepili učinek tople grede. Spremembe v okolju so sprožile skrb, saj se ozračje ogreva hitreje, kot se je kdaj koli v zgodovini človeštva.

Ali se podnebje spreminja tudi v Sloveniji?

Meritve na meteoroloških postajah v Sloveniji z dolgoletnim nizom podatkov kažejo na naraščanje temperature, ponekod tudi na spremembe padavinskega režima in vse krajše trajanje snežne odeje. Opažanja potrjujejo tudi pričakovanja, da postajajo ekstremni vremenski in podnebni dogodki vse pogostejši.

Kateri toplogredni plini spadajo v okvir Kjotskega protokola?

Kjotski protokol upošteva pline, ki jih s svojo dejavnostjo v ozračje sprošča človek, to so: ogljikov dioksid, didušikov oksid, metan, fluorirani ogljikovodiki (HFCs), perfluorirani ogljikovodiki (PFCs) in žveplov heksaflorid (SF6). Ti toplogredni plini imajo dolgo življenjsko dobo in krepijo naravni toplogredni učinek ozračja.

Lahko spreminjanje podnebja preprečimo?

Podnebje se spreminja tudi zaradi povsem naravnih vzrokov, najbolj na podnebne razmere dolgoročno vplivajo astronomske razmere, vendar so te spremembe zelo počasne in se odražajo v geološki časovni skali. S trajanjem človekovega življenja so primerljive spremembe v sončevi aktivnosti (na primer sončne pege). Največje spremembe v preteklosti so povzročile tudi tektonske spremembe v obliki in razporeditvi celin.

Tudi če bi bila mednarodna prizadevanja za omejitev izpuščanja toplogrednih plinov v ozračje uspešna, bomo v naslednjih desetletjih soočeni s posledicami tistih toplogrednih plinov, ki so že v ozračju. Z učinkovitimi sedanjimi ukrepi za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov pa lahko vplivamo na podnebne razmere čez nekaj desetletij.

Kakšna je razlika med globalnim segrevanjem ozračja in spreminjanjem podnebja?

Podnebne spremembe zajemajo celoten sklop sprememb podnebja in ne zgolj ogrevanja ozračja. Višja temperatura sproža spremembe mnogih lastnosti vremena in podnebja, kot so vetrovni vzorci, količina in razporeditev padavin, pogostost in tip ekstremnih vremenskih pojavov. Podnebne spremembe lahko povzročijo daljnosežne in nepredvidljive posledice na okolje in družbeno-ekonomske razmere.