Projekt "Drought risk in the Danube Region"

(Tveganje za sušo v Podonavski regiji)

Zakaj projekt DriDanube?

V Sloveniji in tudi širše, na območju Podonavja, je v zadnjem desetletju opazen trend povečevanja pogostosti in jakosti suš, zaradi česar postaja suša eden glavnih izzivov na področju upravljanja z vodnimi viri na tem območju. Kljub škodi, ki jo povzroča predvsem v ranljivih sektorjih kot so kmetijstvo, energetika, vodni promet in vodooskrba, pa je ocenjevanje posledic suše ter upravljanje z njo v regiji še vedno nezadostno. Sledenje suši marsikje ni sistematično in nima vključenih poenotenih metod za oceno jakosti suše, njenih posledic in tveganj za sušo. Podatki o ocenah škode ob sušnih dogodkih so med državami v regiji slabo dostopni in razpršeni. Prav tako je na tem področju pomanjkljivo sodelovanje med političnimi odločevalci, hidrološkimi in meteorološkimi službami ter raziskovalnimi ustanovami. Posledično je slabše zastavljena politika upravljanja in odzivanja na sušo.

Namen projekta

Z namenom preseči omenjene težave sledenja in upravljanja s sušo je bil na Agenciji RS za okolje (ARSO) vzpostavljen projekt »DriDanube - Drought Risk in the Danube Region« oziroma »Tveganje za sušo v Podonavju«. Projekt se je izvajal na območju povodja reke Donave, ki obsega 14 držav s skupno 80 milijoni ljudi. V drugo največje porečje v Evropi sodi tudi Slovenija s kar 75% površine svojega ozemlja. Glavni namen projekta je bil povečanje odpornosti celotne družbe na pojav suše v Podonavju in sicer z uporabo najnovejše tehnologije pri sledenju in napovedovanju suše ter z razvojem strategije proaktivnega odziva na sušo in posledično boljšim sodelovanjem med odgovornimi ustanovami in glavnimi odločevalci.

Rezultati projekta

• Inovativno spletno orodje oziroma Sušni uporabniški servis, imenovan tudi 'Drought Watch', združuje vse skupno dostopne podatke, vključno s podatki, pridobljenimi z daljinskim zaznavanjem. Orodje je dostopno na spletni strani: https://droughtwatch.eu/.
• Poenotene ocene tveganja za sušo in njenih posledic na kmetijskih rastlinah med vsemi sodelujočimi državami z vpeljavo skupnih čezmejno usklajenih metodologij za oceno tveganja za sušo ter oceno posledic suše. Končni rezultati ocen so vključeni v orodje Drought Watch. Več o oceni tveganja si lahko preberete na povezavi: https://droughtwatch.eu/#/factsheet/drought-risk, o oceni posledic pa na povezavi: https://droughtwatch.eu/#/factsheet/Drought-impacts-on-agriculture (v angleščini).
• Strategija upravljanja s sušo s proaktivnim pristopom pripomore k učinkovitejšemu odzivu pred in med sušnim dogodkom in podaja jasne smernice, kako preseči pomanjkljivosti v procesu odločanja v primeru suše. Vključuje poenoten postopkovnik za boljše sodelovanje med odgovornimi ustanovami pri upravljanju s sušo, prav tako pa je bil v okviru strategije vzpostavljen tudi sistem pravočasnega opozarjanja na sušo.

Nekaj splošnih podatkov o projektu

Projekt DriDanube se je izvajal v okviru transnacionalnega programa Interreg Podonavje (Danube Transnational Programme), ki predstavlja finančni instrument Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt se je začel 1. 1. 2017, aktivnosti pa so se zaključile 30. 9. 2019.

ARSO je imel v projektu vlogo vodilnega partnerja (skrb za vsebinsko in finančno poslovanje celotnega projekta), v njem pa je sodelovalo še 14 projektnih in 8 pridruženih strateških partnerjev. Projekt je združeval organizacije iz različnih sektorjev: državne hidrometeorološke službe, nevladne organizacije, univerze ter znanstveno-raziskovalni centri.

Projekt je prispeval k Strategiji EU za Podonavje (EU Strategy for the Danube Region - EUSDR) in njenim prioritetnim področjem: okoljska tveganja, obnavljanje in ohranjanje kakovosti voda ter razvoj družbe znanja. Skupna vrednost projekta je bila 1,97 milijona EUR, v deležu 85 % upravičenih stroškov pa ga je sofinancira Evropska Unija.

Spletne strani programa sodelovanja Interreg Danube Transnational Programme
Uradna spletna stran projekta DriDanube

Vabilo k sodelovanju

Kljub zaključenem projektu so doseženi rezultati trajnostno oblikovani. Med drugim je bila poenotena metodologija ocena posledic suše razvita v obliki nacionalne mreže poročevalcev o posledicah suše, ki jo za območje Slovenije še naprej vzdržuje in nadalje krepi ARSO.

K sodelovanju v mreži poročevalcev zato še vedno vabimo prostovoljce za poročanje o posledicah suše. Sodeluje lahko vsak, ki je pripravljen enkrat tedensko izpolniti spletni vprašalnik, dostopen na povezavi. https://questionnaire.intersucho.cz/si/. Izpolnjeni spletni vprašalniki so neprecenljiv vir podatkov za ocene suše in zmanjševanje povzročene škode. Sateliti namreč zaznavajo, kje je stanje rastlin slabše, slabo pa opišejo stopnjo poškodbe in prizadetost rastlin. Prav tako iz satelitskih podatkov ni mogoče razbrati, ali je prav suša lahko vzrok za poslabšano stanje rastlin. Ta opis pa lahko zagotovijo terenski opazovalci.

Kontaktni osebi, ki dajeta informacije o izvajanju:
dr. Andreja Sušnik, vodja projekta: andreja.susnik[at]gov.si; tel.: 01 478 40 73,
mag. Maja Žun, pomočnica vodje projekta: maja.zun[at]gov.si; tel.: 01 478 41 10.